Jedro

Pritožniku je bilo ob jasnih zakonskih določbah o pravici do pritožbe in jasnem pravnem pouku omogočeno, da pravico do pritožbe učinkovito uveljavlja v zakonskem roku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo z dne 23. 2. 2023, odposlano s priporočeno pošto dne 25. 2. 2023, zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu St. ... z dne 26. 1. 2023, kot prepozno zavrglo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in kršitve pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo dolžnika zoper sklep St... z dne 26. 1. 2023, s katerim je dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 23. 12. 2022, katere predmet je prodaja nepremičnine ID znak: del stavbe 001, k. o. ... Navedlo je, da je bil sklep objavljen na spletnih straneh AJPES dne 26. 1. 2023, da iz pravnega pouka sklepa izhaja, da je proti sklepu dovoljeno vložiti pritožbo v petnajstih dneh od dneva objave tega sklepa, kar pomeni, da se je rok za pritožbo iztekel 10. 2. 2023. Ker je A. A. v imenu stečajnega dolžnika vložil pritožbo 25. 2. 2023, jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno.

5. Pritožnik navaja, da Ustava RS v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, brez vsakršnih omejitev. Trdi, da je sodišče dolžno vsebinsko presojati pritožbo ne glede na zamujen rok, saj ustava zagotavlja vsebinsko presojo brez vsakršnih omejitev. Rok osmih dni za vložitev pravnega sredstva je po mnenju pritožnika prekratek in pomeni onemogočanje pravice do pravnega sredstva. Zato je v nasprotju s 6. členom ESČP, ki vsakomur zagotavlja primeren čas. Normalen rok za pritožbo bi bil po mnenju pritožnika vsaj trideset dni. Pritožnik se sklicuje na posamezne določbe Ustave RS, Zakona o davčnem postopku, sodbe sodišča EU, nemškega Zveznega sodišča v Karlsruheju, sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, na posamezne določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah s protokoli ter Kazenskega zakonika (KZ-1).

6. Pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS) je temeljna pravica posameznika, ki izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen Ustave RS) in načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Zakonske določbe, ki sodišču omogočajo, da pritožbo zavrže, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo, je sicer mogoče šteti kot poseg v pravico do pravnega sredstva. Ne pomeni pa vsaka določba, ki omogoča zavrženje pritožbe, poseg v pravico iz 25. člena Ustave RS. Lahko gre zgolj za določitev načina uresničevanja človekove pravice. Pri pravici do pravnega sredstva je potreba po zakonski ureditvi načina uresničevanja posebej nujna. Ta pravica namreč po naravi stvari zahteva relativno natančno zakonsko ureditev postopka, v katerem se udejanja in v katerem mora zakonodajalec jasno določiti večje število pomembnih vprašanj. Za razmejitev med določitvijo načina uresničevanja človekove pravice in posegom v to pravico je med drugim pomembno, ali posameznik ostaja nosilec pravice do pritožbe in ali mu je omogočeno, da to pravico učinkovito uveljavlja.1

7. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vsebuje splošne določbe o pravici do pritožbe v 125. (pritožba proti sklepu), 126. (procesna legitimacija za vložitev pritožbe), 127. (rok za pritožbo) in 128. členu (odločanje o pritožbi). Postopek udejanjanja pravice do pritožbe je dovolj natančno določen, saj je določeno, kdo je procesno legitimiran za vložitev pritožbe, ali pritožba zadrži izvršitev sklepa, kakšen je rok za pritožbo in kdaj začne teči, kakšne so možne odločitve sodišča prve stopnje pri obravnavanju pritožbe ter v kakšni sestavi odloča o pritožbi višje sodišče. V prvem odstavku 127. člena ZFPPIPP določa, da je pritožbo treba vložiti v 15 dneh, v drugem odstavku tega člena pa, da ta rok začne teči: 1. za osebe, ki jim je v skladu s tem zakonom treba vročiti sklep, od vročitve sklepa, 2. za druge osebe pa od objave sklepa na spletnih straneh AJPES.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku sklepa St... z dne 26. 1. 2023, ki je bil istega dne tudi objavljen na spletnih straneh AJPES, navedlo, da je proti sklepu dovoljeno vložiti pritožbo v petnajstih dneh (in ne v osmih dneh, kot to navaja pritožnik), kar je v skladu s prvim odstavkom 127. člena ZFPPIPP. Pritožbeni rok petnajstih dni je po oceni pritožbenega sodišča primeren glede na naravo stečajnega postopka ter v njem uzakonjeno načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP) in ni v nasprotju z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic .

9. Pritožniku je bilo ob jasnih zakonskih določbah o pravici do pritožbe in jasnem pravnem pouku omogočeno, da pravico do pritožbe učinkovito uveljavlja v zakonskem roku. Ker ta glede na zgoraj navedeno ne predstavlja neupravičenega posega v pravico do pritožbe, ta pritožniku ni bila kršena niti mu ni bila kršena pravica do sodnega varstva. Stališče pritožnika, da je sodišče dolžno vsebinsko presojati pritožbo ne glede na zamujen rok, ker da ustava zagotavlja vsebinsko presojo brez vsakršnih omejitev, pa je ob povedanem zmotno.

10. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da je pritožba (ki jo je vložil A. A. v imenu dolžnika) prepozna in jo utemeljeno zavrglo.2

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Komentar Ustave Republike Slovenije, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana, 2019, stran 242. 2 Pritožba dolžnika, ki jo je vložil A. A., pa tudi sicer ni dovoljena. V skladu z določbo prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. V stečajnem postopku nad pravno osebo dolžnik ni stranka postopka (56. člen ZFPPIPP). Poleg tega z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov in preidejo na upravitelja (245. člen ZFPPIPP).