Jedro

Obdolženi v pritožbi izpodbija dejansko stanje prekrška, kot ga je ugotovilo z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje. Njegove navedbe so nove in se ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Obdolžencu je bil namreč pred izdajo izpodbijane sodbe vročen zahtevek sodišča prve stopnje, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, z opozorilom (v skladu s četrtim odstavkom 114. čl. ZP-1), da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati. Obdolženi ni podal ne pisnega zagovora niti ni zahteval ustnega zaslišanja. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 mora pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženi ni izkazal.

Izrek

Pritožba obdolženega L.V. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi L.V. odgovoren za prekršek po določbi sedmega odstavka 46. čl. ZVCP-1, v zvezi z 234. čl. ZVCP-1. Na podlagi navedenih zakonskih določb mu je sodišče prve stopnje izreklo globo 300,00 EUR in pet kazenskih točk, za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Sklenilo je še, da mora obdolženi kot stroške postopka plačati sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

Proti takšni sodbi se je pritožil obdolženi. Ne strinja se z dejanskim stanjem kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Obdolženi v pritožbi izpodbija dejansko stanje prekrška, kot ga je ugotovilo z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje. Njegove navedbe so nove in se ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. Obdolžencu je bil namreč pred izdajo izpodbijane sodbe vročen zahtevek sodišča prve stopnje, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, z opozorilom (v skladu s četrtim odstavkom 114. čl. Zakona o prekrških; v nadaljevanju: ZP-1), da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati. Obdolženi ni podal ne pisnega zagovora niti ni zahteval ustnega zaslišanja. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 mora pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa, kot je bilo povedano, obdolženi ni izkazal. V skladu z določbo 165. čl. ZP-1 je višje sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo glede odločitve o sankcijah. Ugotovilo je, da so bile obdolžencu izrečene sankcije, ki so na spodnji meji predpisanih za takšen prekršek. Ker posebne olajševalne okoliščine niso podane, sodišče prve stopnje v odločitev o sankcijah ni posegalo.

Ker obdolženčeva pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče, potem ko je še ugotovilo, da tudi niso bile zagrešene kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (3. odst. 163. čl. ZP-1).

Obdolženi s pritožbo ni uspel, zato mora v skladu z določbo 1. odst. 147. čl. ZP-1, v zvezi z določbami 6. tč. 1. odst. 143. čl. In 1. odst. 144. čl. ZP-1, kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifnih številkah 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).