Jedro

Če je denacionalizacijski upravičenec za odvzeto premoženje dobil nadomestno nepremičnino, se šteje, da je bil ustrezno odškodovan in na podlagi 12. točke 3. člena ZDen nima položaja upravičenca v postopku denacionalizacije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Sekretariat za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Sežana je s sklepom št. ... z dne 12.1.1994 zavrgel tožnikovo zahtevo za denacionalizacijo, ker je prejšnji lastnik za nepremičnino, podržavljeno na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 28/47), prejel nadomestno nepremičnino. Po 12. točki 3. člena ZDen pa so upravičenci do denacionalizacije samo osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi navedenega zakona, če niso dobile kot odškodnine nadomestne nepremičnine.

Pritožbo zoper navedeni sklep organa prve stopnje je tožena stranka zavrnila. V izpodbijani odločbi navaja, da je bila parcela št. 169, razlaščena pravnemu predniku tožeče stranke z odločbo Okrajne razlastitvene komisije pri Okrajnem ljudskem odboru Sežana št. ... z dne 29.6.1948, na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ 28/47). Za razlaščeno zemljišče je bila s citirano odločbo F.V. od A. določena odškodnina v dodelitvi parcele št. 1751, s pravico vknjižbe lastninske pravice na ime F.V. ter v izplačilu gotovine v znesku 22.943,50 din. Po sklepu o dedovanju št. ... z dne 16.11.1955 je prešla lastninska pravica na pravnega naslednika razlaščenca F.V., pok. F., ter nato po sklepu o dedovanju št. ... z dne 29.5.1987 na tožečo stranko P.B. Tožena stranka je po tako ugotovljenem dejanskem stanju, sklicujoč se na 12. točko 3. člena ZDen, ugotovila, da tožnikov pravni prednik ni denacionalizacijski upravičenec, ker je za razlaščeno zemljišče kot odškodnino prejel drugo nadomestno zemljišče (parc. št. 1751) in razliko v denarju.

Tožnik v tožbi navaja, da je res dobil nadomestno zemljišče, vendar je tudi res, da ni dobil nadomestne odškodnine, ki bi mu šla po njegovih prednikih. Predlaga vrnitev v last in posest parcele št. 169, vl. št. 69, za razliko do vrednosti parcele št. 1751 pa plačilo odškodnine.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga naj sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev, da je bila parc. št. 169, razlaščena tožnikovemu pravnemu predniku na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 28/47) in da je bila za razlaščeno premoženje določena odškodnina v dodelitvi nadomestne parcele, to je parc. št. 1751 ter v izplačilu gotovine v znesku 22.943,50 din, pravilno ugotovila, da tožnik nima položaja upravičenca v postopku denacionalizacije. Po 12. točki 3. člena ZDen ni denacionalizacijski upravičenec oseba, ki je za razlaščeno zemljišče kot odškodnino prejela drugo nadomestno zemljišče. V skladu z namenom ZDen se namreč šteje, da je denacionalizacijski upravičenec, ki je za odvzeto premoženje dobil nadomestno nepremičnino, bil ustrezno odškodovan. Zato je odločitev tožene stranke pravilna.

Na odločitev tudi ne more vplivati tožbena navedba, da tožnikov pravni prednik ni dobil nadomestne odškodnine, ki bi mu šla.

Odškodnino, odmerjeno z dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je bilo mogoče tudi prisilno izterjati. Če te pravne možnosti takratni upravičenec ni izkoristil, se tožnik ne more uspešno sklicevati, da odškodnine ni dobil. Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS - zakon nekdanje SFRJ), ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS - zakon RS, Uradni list RS, št. 50/97).