Jedro

Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje in svojo dokazno oceno argumentirano pojasnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 31. 1. 2022 in št. ... z dne 5. 11. 2021 ter da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine in da toženec v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe s posebno odločbo odloči o višini in izplačevanju invalidske pokojnine.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

Izpodbijane sodbe ne sprejema, ker ne soglaša z ugotovitvami izvedenskega organa. S strani izvedenskega organa ni bil pregledan podrobno, s strani organov toženca pa sploh ne. Sklepali so le na podlagi starih izvidov in videza, kar pomeni, da so zgolj ugibali. Če bi opravili osebni pregled, bi ugotovili njegove hude zdravstvene težave. Pri strokovnjakih se zdravi že 13 let, vendar mu ne morejo pomagati. Hoteli so ga namestiti na psihiatrični oddelek, kamor ni hotel, ker se tam ne zdravi hrbtenica, ki mu povzroča težave. Ortopedi so mu ponudili operacijo zgolj v primeru podpisa izjave, da je bil opozorjen, da lahko pride do trajnih poškodb. Ne more razumeti odločitve sodišča, da je zmožen opravljati delo še naprej. Kot vzoren državljan ni imel niti prometnih prekrškov, škandalov, pretepov. Zaradi tega ne vidi razloga, zakaj verjame sodišče le sodnemu izvedencu ne pa njemu. Delo je opravljal 24 let in vse do pričetka težav s hrbtenico plačeval prispevke kot vzoren delavec. Zadnja leta je lahko delal le s pomočjo protibolečinskih tablet, ki pa so nanj slabo vplivale. Drugi so ga označili za odvisnika od drog. Pogodbo o zaposlitvi so mu odpovedali, ko je bil na bolniški. Zaradi bolezni ne zmore dela, zato prosi, da sodišče sledi njegovim navedbam.

3. Po preizkusu zadeve v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih navaja pritožba.

4. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali pri tožniku res še obstoji preostala delovna zmožnost. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

5. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje in svojo dokazno oceno argumentirano pojasnilo v 13. točki obrazložitve sodbe. Pri tem je v 12. točki obrazložitve izrecno pojasnilo, zakaj šteje pripombe tožnika na podano izvedensko mnenje za neutemeljene.

6. Kot pritožbeni očitki se ponovijo očitki, ki jih je tožnik že v podal v obliki pripomb na izvedensko mnenje, na katere je sodišče argumentirano odgovorilo v 12. točki obrazložitve sodbe. Izvedenski organ je v izvedenskem mnenju povzel celotno medicinsko dokumentacijo iz tožnikovega osebnega kartona, ki jih je nato kritično ocenil glede na uveljavljene kriterije standardov ocenjevanja invalidnosti. S prepričljivimi argumenti je sodišče v 12. in 13. točki pojasnilo, zakaj je sledilo oceni izvedenskega organa, kateri pa nenazadnje ne nasprotujejo niti ugotovitve lečečih specialistov. Ključna je ugotovitev izvedenskega organa, da pri tožniku ni takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi narekovale spremembo priznane kategorije invalidnosti kot je bila ugotovljena od 1. 4. 2010 dalje. Zaradi starosti se sicer kaže minimalno napredovanje procesa degeneracije ledvene hrbtenice, vendar brez vidnih utesnitev, ki bi zahtevale operativni poseg. Po letu 2012 ni zaslediti obravnav pri ortopedu, nevrokirurgu in fiziatru, ki bi bile pričakovane v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Prav tako ni razvidna predpisana bistveno večja količina protibolečinskih tablet, kar bi lahko dodatno nakazovalo na poslabšanje zdravstvenega stanja.1 Celo nasprotno, ob osebnem pregledu tožnika je bila izkazana celo boljša funkcionalna zmogljivost ledvene hrbtenice, kot je bilo to ob predstavitvi na IK leta 2010. 7. Ostala pritožbena zatrjevanja pa se nanašajo na socialne okoliščine in postopke pri delodajalcu, ki v tem socialnem sporu ne morejo predstavljati pritožbenih razlogov, ki bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijane sodne odločitve.

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

1 Izpostavljeno je bilo, da pri tožniku kljub temu, da ni vidnega poslabšanja duševnega zdravja, ni bila izpeljana psihiatrična obravnava zaradi odsotnosti sodelovanja tožnika.