Jedro

Res je o ustavitvi postopka odločilo sodišče, vendar pa je bila to posledica dejstva, da je toženec razpisal javno dražbo in da je ta dražba dejansko bila druga dražba, pri čemer iz zapisnika sporne javne dražbe ne izhaja, da bi bila ta prekinjena. To pa pomeni, da je bil pravno upošteven vzrok za ustavitev postopka in vračilo premičnin dolžniku ravnanje izvršitelja.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.571,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.2.2018 dalje in zahtevo za povračilo stroškov postopka ter (II.) tožeči stranki naložilo v roku 15 dni povrniti stroške pravdnega postopka toženi stranki v višini 9,40 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti.

2.Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ter zaradi kršitve 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zahtevku ugodi [pravilno bi se moral predlog glasiti, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi]. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, pri čemer ni priglasila stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec ravnal protipravno, ko je za dne 9.5.2017 razpisal prvo javno dražbo namesto druge javne dražbe, s čimer je prekršil drugi odstavek 94. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Na navedbo toženca, da zaradi ugovora tretjega premičnin na javni dražbi z dne 9.5.2015 ne bi prodal, je odgovorilo, da s tem ne more uspeti, ker je sodišče s sklepom z dne 3.6.2015 tretjega napotilo na vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, ta pa tožbe ni vložil. Nadalje je ugotovilo, da vzročna zveza med ravnanjem izvršitelja in ustavitvijo izvršbe ni podana; sodišče je namreč družbo A. d.o.o. po dražbi z dne 9.5.2017 napotilo na vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, toženec pa je izvršilno sodišče 24.5.2017 zaprosil za nadaljnja navodila, pa je sodišče še istega dne izdalo sklep o ustavitvi izvršbe ter toženca z dopisom z dne 26.5.2017 obvestilo, da tretja oseba ni začela pravde. Zaključilo je, da izvršilni postopek ni bil ustavljen zaradi ravnanja toženca (izvršitelja), temveč na podlagi sklepa sodišča, ki ga je izdalo kljub temu, da je vedelo, da je bila dvakrat izvedena prva javna dražba; odločilo je, da je bila opravljena že druga javna dražba, čeprav toženec ustavitve zaradi neuspešne druge javne dražbe ni predlagal. Navedlo je še, da je toženec tudi navedel, da bi zaradi vložitve ugovora tretjega zaprosil sodišče za nadaljnja navodila, tudi če bi pravilno razpisal drugo dražbo; izvršilno sodišče je samo presodilo, da je bila dejansko (po vsebini) opravljena druga javna dražba, v obzir pa je vzelo tudi zatrjevanja tožeče stranke, da je mislila, da je to prva javna dražba, in kljub temu postopek ustavilo. Po oceni sodišča prve stopnje se izvršilni postopek ni končal zaradi ravnanja izvršitelja, temveč zaradi ustavitve postopka s strani sodišča.

6.Višje sodišče se ne strinja s stališčem, da je bil pravno upošteven razlog za ustavitev izvršilnega postopka in s tem vračila premičnin dolžniku iz izvršilnega postopka (B. d.o.o.) sklep izvršilnega sodišča, ne pa ravnanje toženca. Res je o ustavitvi postopka odločilo sodišče, vendar pa je bila to posledica dejstva, da je toženec razpisal javno dražbo in da je ta dražba dejansko bila druga dražba, pri čemer iz zapisnika sporne javne dražbe ne izhaja, da bi bila ta prekinjena. To pa pomeni, da je bil pravno upošteven vzrok za ustavitev postopka in vračilo premičnin dolžniku ravnanje izvršitelja.

7.Vendar pa se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo s trditvami pravdnih strank v zvezi s prispevkom tožnice oziroma navedbami, da bi tožnica, ki je bila zastopana po prava vešči pooblaščenki, morala in mogla opozoriti toženca na napačen razpis dražbe (toženec v bistvu trdi, da je ravnanje tožnice navedeno vzročno zvezo celo prekinilo, ob tem ko trdi tudi, da je šlo zgolj za pomoto, ne pa za protipravno ravnanje izvršitelja). Prav tako se tudi ni ukvarjalo s trditvami v zvezi s tem, da prodaja premičnin tako ali tako ne bi bila opravljena zaradi uveljavljanja pravic tretjega (razen v delu, ko je ugotovilo, da je bil tretji napoten na pravdo, ki pa je ni začel). Prav tako se ni ukvarjalo z vzročno zvezo med ravnanjem izvršitelja in škodo, ki naj bi tožnici zato nastala. V zvezi z navedenim tudi ni izvedlo nobenih dokazov, čeprav sta jih pravdni stranki predlagali. Gre za obsežen sklop dejstev in dokazov, v zvezi s katerim bi bila, če bi ga prvič obravnavalo višje sodišče, strankama odvzeta možnost pritožbe, ki v obravnavani zadevi pretehta nad pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ta pravica pa tudi ne bo pomembno okrnjena.

8.Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pri tem napotki za pravilno uporabo materialnega prava in pomembna dejstva izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Kritično pa naj sodišče prve stopnje presodi tudi spreminjanje navedb tožnice v zvezi s tem, ali bi, kdo in kako na sporni dražbi kupil premičnine.

9.Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.