Jedro

Revizija ni dovoljena, če vrednost posameznega zahtevka ni določena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je, med drugim, s sodbo tudi ugotovilo, da je nična kupoprodajna pogodba S 165/92 z dne 19.2.1992, sklenjena med prodajalcem E. p.o. in kupcem V. B., za trisobno stanovanje s površino 80,33 m2 v pritličju zgradbe v Ljubljani. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke glede navedene odločitve in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi pritožbenega sodišča s katero je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča o ničnosti navedene pogodbe, je prva tožena stranka vložila revizijo.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala dva zahtevka glede ničnosti različnih prodajnih pogodb (za različni stanovanji) in glede različnih kupcev. Tožbena zahtevka sta imela torej različno dejansko podlago in sta bila tudi uveljavljana proti več tožencem (sodišče prve stopnje je izdalo sklep o ločenem obravnavanju zahtevkov iz iste tožbe). V skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o pravdnem postopku bi zato morala tožeča stranka opredeliti vrednost vsakega posameznega zahtevka. V tožbi je zgolj označena vrednost 1.500.000 tolarjev, pri čemer pa ni določeno ali se znesek nanaša na vsak zahtevek posebej, na oba zahtevka ali morda samo na enega od njiju. Tožeča stranka tako ni določno opredelila sporne vrednosti v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki je posredno predmet revizije in je zato pravni položaj revidenta primerljiv s položajem v tistih premoženjskih sporih, pri katerih vrednost spora ni bila določena. Ustrezno ugotovitev vrednosti spornega predmeta bi lahko povzročila tudi tožena stranka tako, da bi pravočasno predlagala izdajo sklepa po tretjem odstavku 44. člena ZPP (pa tega ni storila). Zaradi navedenih razlogov v konkretnem primeru ni mogoče oceniti, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev in zato revizija ni dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP).