Jedro

V obravnavanem primeru je sporno, ali je oddaja izjave o sprejemu ponudbe zgolj priporočeno brez povratnice takšna nepravilnost, ki bi lahko vplivala na pravilen sprejem ponudbe. Po presoji sodišča je treba šteti, da je bila v konkretnem primeru izjava o sprejemu ponudbe oddana pravilno oziroma da nepravilnost ni taka, da bi lahko vplivala na odločitev. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi bila v nasprotju z namenom zakona oziroma te določbe, ki je v tem, da se zagotovi transparentnost vlaganja izjav o sprejemu ponudb za nakup kmetijskega zemljišča ter da sprejemnik ponudbe lahko izkaže, da in kdaj sta prodajalec in upravna enota prejela njegovo izjavo o sprejemu ponudbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. ... z dne 18. 7. 2007, odobril pravni posel, ki sta ga s kupoprodajno pogodbo dne 24. 5. 2007 sklenila A.A. in B.B., katere predmet je bilo kmetijsko zemljišče s parc. št. 1207/1 in parc. št. 1207/2, vpisane pod vl. št. 125, k.o. A., za skupno ceno 1.221,62 EUR. V obrazložitvi odločbe je prvostopni organ ugotovil, da so ponudbo prodajalca v predpisanem roku sprejeli štirje kupci in sicer C.C., D.D., B.B., ki je uveljavljal predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče iz ponudbe, in A.A.A. d.o.o., ki je prav tako uveljavljala prednostno pravico in sicer kot kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. V postopku je prvostopni organ upošteval določila o prednostni pravici iz 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in na tej podlagi ugotovil, da je prednostni upravičenec kot kmet mejaš B.B.. Na podlagi zahteve tožnika je prvostopni organ izvedel tudi ustno obravnavo za razjasnitev dejstev, ker je tožnik navajal, da eden izmed potencialnih kupcev ni pravilno vložil izjave o sprejemu ponudbe. Na poziv je B.B. predložil dokazila o sprejemu ponudbe tako, da je predložil popis oddanih priporočenih pošiljk Odvetniške pisarne E.E., ki je bila zastopnica B.B.. Prvostopni organ je ugotovil, da kupec B.B. sicer res ni poslal svoje ponudbe priporočeno s povratnico, ampak priporočeno po pošti, kar po mnenju upravnega organa ni taka nepravilnost, ki bi lahko vplivala na odločitev o tem, ali je bila ponudba pravilno sprejeta, saj je prodajalec izjavo pravočasno sprejel, kar pa je nedvomno izkazano. Določba 1. odstavka 21. člena ZKZ je pomembna v tem, da se zagotovi transparentno vlaganje ponudb za nakup zemljišč. V tem primeru je bilo transparentnosti zadoščeno s tem, ko je kupec sprejem ponudbe oddal priporočeno po pošti, v kar ni dvoma. Takšno razlago pa je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo, opr. št. U 223/2005-17 z dne 3. 4. 2007. Drugostopni organ je z odločbo, št. ... z dne 2. 11. 2007, zavrnil pritožbo tožeče stranke in ugotovil, da je bila izpodbijana prvostopna odločba pravilna. Iz listin so namreč razvidna dejstva, ki jih je ugotovil prvostopni organ, glede tožnikovih navedb, da kupec izjave o sprejemu ponudbe ni poslal priporočeno s povratnico, ampak le priporočeno, pa se drugostopni organ strinja s stališčem prvostopnega organa.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da so določbe ZKZ jasne in ni potrebno nikakršno posebno tolmačenje njene vsebine s strani upravnega organa. Zahtevam ZKZja o sprejemu ponudbe na naslov upravne enote in ponudnika ni bilo zadoščeno, saj ZKZ zahteva priporočeno pošiljko s povratnico in tudi če bi se izkazalo, da sta izjavi o sprejemu ponudbe dejansko bili poslani na naslov upravne enote in prodajalca, mora upravni organ določbe ZKZ upoštevati striktno in ni dopustna razlaga, da to ni taka nepravilnost, ki bi lahko vplivala na odločitev o tem, ali je bila ponudba poslana pravilno ali ne. Prav tako ni dopustno takšno stališče sodišča, kot ga je le-to zavzelo v sodbi, opr. št. U 223/2005-17 z dne 3. 4. 2007, saj je v nasprotju z ustavno zajamčenim načelom pravne države in načelom zakonitosti. Ni namreč dopustno, da sodna praksa spreminja povsem jasna zakonska določila.

Drugostopni organ kot zastopnik tožene stranke v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je bila poslana v odgovor strankama z interesom E.E. kot pooblaščencu B.B. in A.A.. V odgovoru na tožbo je B.B. navajal, da je tožba neutemeljena, saj zgolj to, da stranka z interesom ni podala izjave o sprejemu ponudbe priporočeno s povratnico, ne more biti podlaga za pridobitev prednostne pravice pred njim. Povratnica je zgolj listina, ki je v pomoč samemu ponudniku, da dokazuje dejanski prejem pošiljke s strani naslovnika, če bi prišlo do spora. V konkretnem primeru pa ni bilo spora, da je sprejem ponudbe prišel pravočasno do ponudnika in je tako prvostopni organ pravilno presojal le, kdo je predkupni upravičenec.

Tožba ni utemeljena.

V tem upravnem sporu je sporno, ali je oddaja izjave o sprejemu ponudbe zgolj priporočeno brez povratnice takšna nepravilnost, ki bi lahko vplivala na pravilen sprejem ponudbe. ZKZ (Uradni list RS, št. 55/03 - UPB1) v 21. členu res določa, da mora vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti, vendar pa stališče tožeče stranke, ki niti ne zatrjuje, da izjava o sprejemu ponudbe ni bila dana ali pravočasno poslana, ni pravilno. Po presoji sodišča je potrebno šteti, da je bila v konkretnem primeru izjava o sprejemu ponudbe oddana pravilno oziroma da nepravilnost ni taka, da bi lahko vplivala na odločitev. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi bila v nasprotju z namenom zakona oziroma te določbe, ki je v tem, da se zagotovi transparentnost vlaganja izjav o sprejemu ponudb za nakup kmetijskega zemljišča ter da sprejemnik ponudbe lahko izkaže, da in kdaj sta prodajalec in upravna enota prejela njegovo izjavo o sprejemu ponudbe. V konkretnem primeru je bila vročitev izkazana in ugotovljena na ustni obravnavi dne 17. 7. 2007, ki jo je izvedel prvostopni organ na zahtevo tožeče stranke, ki se ustne obravnave ni udeležila. Na tej obravnavi je prodajalec A.A. izjavil, da je izjavo o sprejemu ponudbe sprejel in zato tudi sklenil pogodbo s B.B., le-ta pa je izkazal, da je izjavo o sprejemu ponudbe oddal priporočeno po pošti. Tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006, v nadaljevanju ZUP), ki je bil tudi podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, vročilnici ne pripisuje pomena izključnega dokazila o opravljeni vročitvi, saj določa, da se vročitev lahko dokazuje tudi na druge načine. V obravnavani zadevi pa sama vročitev in čas niti nista sporni okoliščini. Glede na navedeno, sodišče ocenjuje, da je stališče, ki ga zagovarja tožeča stranka, v konkretnem primeru preveč togo. Prvostopni organ je po ugotovitvah sodišča zato pravilno odločil, saj z ničemer ni bilo izkazano, niti zatrjevano, da izjavi o sprejemu ponudbe s strani B.B. naslovnikoma nista bili vročeni, nasprotno, dokazano in izkazano je, da sta oba naslovnika (prodajalec in upravna enota) izjavo o sprejemu ponudbe prejela pravočasno. Glede na to, nepravilnost, da izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana (priporočeno) s povratnico, na odločitev v zadevi ni mogla vplivati, zato je mogel prvostopni organ ob izpolnjenih ostalih zakonskih pogojih, pravni posel, ki ga je s prodajalcem sklenil sprejemnik ponudbe B.B., odobriti.

Sodišče je tako na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 ter 65/08 – sklep in odločba US, v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zoper odločbo, št. 330-673/2007-6 z dne 18. 7. 2007, kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen ter, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka trpi svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.