Jedro

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki v življenjski in ekonomski skupnosti živeli tudi še v letu 2015 in da toženec ni dokazal, da bi s tožnico narazen šla že leta 2014. Pritožbene navedbe prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje ne omajejo. Že to dejstvo, da je skupno premoženje lahko obstajalo in nastajalo tudi še v letu 2015, utemeljuje zahtevo tožnice po predložitvi tako seznama osnovnih sredstev kot tudi seznama kratkoročnih in dolgoročnih terjatev za podjetje.

Ker samostojni podjetniki tako osnovna sredstva kot terjatve popišejo na koncu obračunskega obdobja po stanju na dan 31. 12. vsako leto, je utemeljen zahtevek tožnice po predložitvi takšnih seznamov, narejenih s strani toženca ob koncu leta 2015 ne glede na to, ali je življenjska in ekonomska skupnost med pravdnima strankama prenehala že sredi leta 2015. Katere terjatve in osnovna sredstva pa so skupno premoženje, pa bo nato predmet odločanja v nadaljnjem pravdnem postopku, ko bo tožnica po prejemu seznamov s strani toženca oblikovala drug tožbeni zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja, določitev deležev in izročitev pripadajočega deleža premoženja v zvezi s prej navedenim premoženjem.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi delna sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano delno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan v roku 15 dni tožnici izročiti seznam osnovnih sredstev in obrazložen seznam kratkoročnih in dolgoročnih terjatev na dan 31. 12. 2015, oboje za podjetje X. A. A. s.p. Tožnica je dolžna postaviti zahtevek na ugotovitev obsega premoženja, na ugotovitev deležev in izročitev pripadajočega deleža premoženja, kot bo izhajalo iz seznama osnovnih sredstev in seznama terjatev v roku 3 let od pravnomočnosti zahtevka na izročitev obeh seznamov. Odločitev o stroških je pridržalo do končne odločbe.

2.Zoper to delno sodbo se je pritožil toženec tako laično kot po odvetniku. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da je življenjska in ekonomska skupnost pravdnih strank razpadla že 1. aprila 2014, ko se je tožnica odselila in se vrnila šele jeseni 2014. Toženec predvideva, da je tožnica najkasneje v juniju 2015 podpisala najemno pogodbo za stanovanje na B. 13 v C. Toženec je v postopku na prvi stopnji predlagal, da sodišče pridobi to najemno pogodbo bodisi od tožnice bodisi od najemodajalca. Zveza je razpadla najkasneje v prvi polovici leta 2015 in tako ni mogoče, da bi si tožnica lastila 1/2 dobička toženčevega s.p. na koncu leta v višini 4.655,00 EUR. Računovodstvo je vodil toženec za svoj s.p. sam, zato razpolaga le z izpiskom osnovnih sredstev iz leta 2020, ki ga prilaga pritožbi, v njem pa so zavedena vsa osnovna sredstva vse od ustanovitve X. A. A. s.p. Ko bo sodišče po pridobitvi najemne pogodbe ugotovilo, da je zveza razpadla že v prvi polovici leta 2015, bo toženec lahko dostavil eventualno dodatne listine za svoj s.p. za ta čas, ko je zveza še pogojno obstajala. V pritožbi po odvetniku v nasprotju s tem navaja, da če toženec nečesa nima, le tega ne more predložiti. Seznama osnovnih sredstev s koncem leta 2015 nima, prav tako pa ni bilo kratkoročnih in dolgoročnih terjatev na dan 31. 12. 2015. Pravno zmotno je stališče, da naj bi zgolj iz dejstva neke zveze med partnerjema hkrati šlo tudi za upravljalsko upravičenje in to evidentno sedaj povezovano le in izključno s premoženjskopravnimi zahtevki tožnice.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je že v razveljavitvenem sklepu I Cp 1895/2022 z dne 8. 3. 2023 obrazložilo, kdaj je stopničasta tožba po 182. a členu ZPP lahko utemeljena (točki 8 in 9 sklepa), zato teh razlogov ne bo ponavljalo.

6.Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki v življenjski in ekonomski skupnosti živeli tudi še v letu 2015 in da toženec ni dokazal, da bi s tožnico narazen šla že leta 2014. Pritožbene navedbe prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje ne omajejo. Že to dejstvo, da je skupno premoženje lahko obstajalo in nastajalo tudi še v letu 2015, utemeljuje zahtevo tožnice po predložitvi tako seznama osnovnih sredstev kot tudi seznama kratkoročnih in dolgoročnih terjatev za podjetje X. A. A. s.p. na dan 31. 12. 2015. Ker samostojni podjetniki tako osnovna sredstva kot terjatve popišejo na koncu obračunskega obdobja po stanju na dan 31. 12. vsako leto (drugačnega datuma popisa nobena od strank ni zatrjevala), je utemeljen zahtevek tožnice po predložitvi takšnih seznamov, narejenih s strani toženca ob koncu leta 2015 ne glede na to, ali je življenjska in ekonomska skupnost med pravdnima strankama prenehala že sredi leta 2015. Katere terjatve in osnovna sredstva pa so skupno premoženje, pa bo nato predmet odločanja v nadaljnjem pravdnem postopku, ko bo tožnica po prejemu seznamov s strani toženca oblikovala drug tožbeni zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja, določitev deležev in izročitev pripadajočega deleža premoženja v zvezi s prej navedenim premoženjem. Glede na navedeno ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje zaenkrat še ni izvedlo dokaza z vpogledom v najemno pogodbo, ki naj bi jo po navedbah toženca tožnica sklenila v prvi polovici leta 2015, saj z njo toženec ne more dokazati razpada njune skupnosti že v letu 2014.

7.Trditve, da ni bilo kratkoročnih in dolgoročnih terjatev na dan 31. 12. 2015, posledično pa tudi njihovega seznama ne, toženec v postopku na prvi stopnji ni podal, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto (1. odst. 337. člena ZPP). Glede obstoja seznama osnovnih sredstev pa so trditve toženca v laični pritožbi in pritožbi, vloženi po odvetniku, nasprotujoče. Glede na to, da toženec v laični pritožbi navaja, da bo lahko dostavil dodatne listine za svoj s.p. za ta čas, ko je zveza pogojno še obstajala, ter da v postopku na prvi stopnji ni trdil, da ni izpolnjeval zakonske obveznosti o popisu sredstev in terjatev, pritožbeno sodišče navedbe v pritožbi, vloženi po odvetniku, ki govorijo o nezmožnosti predložitve seznamov, šteje za neutemeljene.

8.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9.Toženec sam krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspel (1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 182a, 337, 337/1 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 83

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.