Kadar ima stranka zakonitega zastopnika, se v skladu s temeljnimi načeli procesnega prava vsa pisanja vročajo njemu. Vročitev, opravljena neposredno procesno nesposobni stranki, se šteje za neveljavno. Ker zakonita zastopnica tožnice spornega poziva ni prejela, ji je bila s tem odvzeta možnost, da se seznani z zadevo in v imenu mladoletne osebe varuje njene pravice in pravne koristi. S tem je bila stranki kršena temeljna pravica do izjave v postopku.
I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 1545/2023 z dne 4. 2. 2025 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1.Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani, Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) ugotovil, da je bila tožnici na podlagi odločbe Bpp 1545/2023 z dne 4. 7. 2023 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP; 1. točka izreka) in odločil, da se razreši odvetniška družba A. iz Ljubljane (2. točka izreka) in da tožnica ne more več zaprositi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku, na podlagi začasne sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 89/20241 z dne 25. 3. 2021, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (3. točka izreka).
2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 1545/2023 z dne 4. 7. 2023 odobrena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v izvršilnem postopku, na podlagi začasne sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 89/2021 z dne 25. 3. 2021, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Za izvajanje BPP je bila določena odvetniška družba A. iz Ljubljane. V drugi točki zgoraj citirane odločbe o dodelitvi BPP je bil določen rok, in sicer da je tožnica dolžna v roku treh mesecev od prejema odločbe pri pristojnem sodišču vložiti ustrezen predlog ter o tem v roku 8 dni obvestiti toženko. Zakonita zastopnica tožnice je odločbo prejela 10. 7. 2023. Toženka je tožnico s pozivom Bpp 1545/2023 z dne 25. 9. 2024 pozvala, da jo v roku 8 dni obvesti o tem, ali je bil predlog v zgoraj navedenem postopku vložen. Poziv je bil tožnici osebno vročen 7. 10. 2024, vendar tožnica nanj do izdaje izpodbijane odločbe ni odgovorila. Ker tožnica ni izpolnila pogoja, naloženega z odločbo, je toženka odločila kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
3.Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo v kateri navaja, da je zaključek toženke, da naj bi ji bil poziv osebno vročen 7. 10. 2024, napačen, saj da sama ni prejela nobenega poziva, zato se nanj tudi ni mogla pravočasno odzvati. Nadalje tožnica pojasni, da je izpolnila obveznost, ki ji je bila naložena z odločbo o dodelitvi BPP, saj je bil predolg za izvršbo vložen 27. 7. 2023, sklep o izvršbi pa je bil izdan 23. 10. 2023. Okrajno sodišče v Ljubljani je 7. 4. 2025 izdalo odredbo o podaji, javna dražba pa je razpisana za 19. 6. 2025. Tožnica pravočasno in aktivno deluje v izvršilnem postopku, saj ima pravni interes za izterjavo preživnine. Nima denarnih sredstev za plačilo odvetnika, zato bi imel odvzem BPP zanjo hude posledice. Navaja še, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s posebnim sklepom plačilo stroškov postopka naložilo v plačilo dolžniku v izvršilnem postopku, in sicer v korist računa Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sklepno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži plačilo stroškov tega postopka.
4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.
5.Tožba je utemeljena.
6.V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka upravni postopek, ki je rezultiral v izpodbijani odločbi, vodila pravilno, vprašanje torej je, ali je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka. Tožnica namreč trdi, da poziva z dne 25. 9. 2024, s katerim jo je toženka pozvala, naj se izjavi, ali je bil predlog, vložitev katerega ji je bila naložena z odločbo o dodelitvi BPP, vložen, ni prejela. Tožnica tako prvenstveno trdi, da ji je bila kršena pravica do izjave in pravica do enakega varstva pravic.
7.Sodišče uvodoma ugotavlja, in kar v zadevi ni sporno, da je prosilka za BPP, to je tožnica v upravnem sporu, mladoletna. Mladoletna oseba po zakonu nima polne poslovne in s tem tudi ne procesne sposobnosti.
8.To pomeni, da sama ne more veljavno opravljati dejanj v postopku (npr. prejemati pisanj, vlagati vlog, se izjavljati). Zanjo ta dejanja opravlja njen zakoniti zastopnik (praviloma starš).
9.Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnica vlogo za dodelitev BPP vložila po svoji zakoniti zastopnici, to je materi, toženka pa je tudi odločbo o dodelitvi BPP pravilno vročala njej, matere tožnice pa ni zastopal pooblaščenec, kar v zadevi niti ni sporno.
10.Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje, da je bil poziv z dne 25. 9. 2024 vročen tožnici osebno 7. 10. 2024. Iz vročilnic pripetih k navedenemu pozivu izhaja, da je bil poziv osebno vročen odvetniški družbi A. 7. 10. 2024, za tožnico pa je pripeto zgolj obvestilo o vročitvi, torej naj bi ji bil navedeni dopis vročen na podlagi fikcije vročitve. Toženka tako nima prav, da je bil poziv tožnici vročen 7. 10. 2024, saj je bil navedeni poziv takrat vročen odvetniški družbi, ki je bila sicer imenovana za izvajanje BPP, vendar pa tožnice oz. njene zakonite zastopnice v postopku dodelitve BPP ne zastopa.
11.Nadalje sodišče ugotavlja, da je toženka navedeni poziv narobe vročala neposredno tožnici, ki pa je mladoletna. Kadar ima stranka zakonitega zastopnika, se v skladu s temeljnimi načeli procesnega prava vsa pisanja vročajo njemu (glej prvi odstavek 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Vročitev, opravljena neposredno procesno nesposobni stranki, se šteje za neveljavno. Dejstva, da je bil sporni poziv neposredno vročen tožnici, toženka niti ne zanika, zato to dejstvo sodišče šteje za nesporno. Ker zakonita zastopnica tožnice spornega poziva ni prejela, ji je bila s tem odvzeta možnost, da se seznani z zadevo in v imenu mladoletne osebe varuje njene pravice in pravne koristi. S tem je bila stranki kršena temeljna pravica do izjave v postopku.
12.Zaradi kršitve pravil o vročanju po določbah ZUP je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo izpodbijane odločbe. Ker gre za bistveno kršitev pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj odpravi navedene procesne kršitve.
13.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.
14.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožničino zakonito zastopnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), povečani za 22% DDV (odvetniška družba je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Sodišče je tožnici dosodilo tudi zakonske zamudne obresti od stroškov postopka, ki tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.
-------------------------------
1Glej 46. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
2Prvi odstavek 145. člena Družinskega zakonika (DZ) določa, da otroke zastopajo starši.