Jedro

Dojemanje vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Novi Gorici kot pristranskega in nevestnega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Vsaka trditev o nezakonitem oziroma pristranskem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici je v teku pravdni postopek zaradi plačila 30.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 11. 2011 do plačila. Tožnik je 29. 4. 2013 predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je izgubil zaupanje v delo sodnika, ki mu je zadeva dodeljena, in Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Prepričan je, da so sodniki v njegovih zadevah, ki se vodijo pred tem sodiščem (P 10/2005, I P 313/2011 in P 309/2011) pristranski in zavlačujejo postopek. Opozarja, da je sodišče na zadnjem naroku kljub odsotnosti toženke izvedlo dokaz z zaslišanjem prič, ki jih je predlagal tožnik. Sodnik je ugodil dokaznemu predlogu toženke z zaslišanjem prič, ki o zadevi ne vedo ničesar. Tožnik se ni strinjal s sodnikovo odločitvijo, da se hčerki pravdnih strank postavijo vprašanja v pisni obliki, sodišče pa ji jih bo nato posredovalo v odgovor. Močno sporne so odločitve v zvezi z oprostitvijo plačila sodnih taks za toženko in družbo L.d.o.o. Sodnik še vedno vidi tožnika kot edinega krivca in povzročitelja za razpad zakona in oškodovanje družbe.

2. Toženka v odgovoru na predlog tožeče stranke predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog zavrne.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dojemanje vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Novi Gorici kot pristranskega in nevestnega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja in odpravi sodnih zaostankov. Vsaka trditev o nezakonitem oziroma pristranskem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takšnih ravnanj sodišča tožnik ne zatrjuje. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo stranke na razpolago pravna sredstva po ZPP, za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja so v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predvideni zakonski mehanizmi, ki segajo na področje sodne uprave; zoper sodnika, ki krši sodniško dolžnost, pa se lahko uvede disciplinski postopek. Če obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika, je to razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti.

6. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.