Jedro

Iz navedb prosilke (stranke z interesom) v odgovoru na tožbo izhaja, da je vpis v zemljiško knjigo, v zvezi s katerim je prosila za BPP, že sama uredila dne 13. 6. 2011. To pomeni, da prosilka ne izkazuje več pravnega interesa za dodelitev BPP in so njene navedbe povsem skladne s tožbenimi navedbami tožeče stranke, da iz zemljiške knjige izhaja, da je lastninsko pravico do deleža 37/100 na podlagi pisne kupne pogodbe že realizirala.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, številka Bpp 975/2011 z dne 11. 10. 2011 se odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 975/2011 z dne 11. 10. 2011 je odločeno, da se prošnji za brezplačno pravno pomoč (dalje bpp) z dne 11. 5. 2011 A.A. ugodi in se ji odobri redna bpp zaradi izstavitve ZK listine v obliki: pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka pred sodiščem na prvi stopnji razen plačila vseh sodnih taks od 11. 5. 2011 dalje. Za izvajanje bpp se določi odvetnik B.B. v C. Tožena stranka navaja, kaj je tožnica oziroma prosilka navedla v prošnji in priložila listine, ki se nanašajo na izpolnitev subjektivnega finančnega pogoja po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi z Zakonom o socialnem varstvu in 14. člena ZBPP. V nadaljevanju našteva dohodke, ki jih ima tožnica in drugi člani gospodinjske skupnosti ter še, da prosilka in njen mladoletni sin nista lastnika nepremičnin in nista imetnika vrednostnih papirjev. Iz obvestila GURS z dne 22. 9. 2010 sicer izhaja, da je prosilka solastnica nepremičnin parcelna številka 412/13, 412/20 in 412/21 vse k.o. ... in izključna lastnica stanovanja na naslovu kjer biva. Njene nepremičnine se ne upoštevajo kot premoženje prosilke, ker v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica navedenih nepremičnin oziroma nekatere parcelne številke v zemljiški knjigi sploh ne obstajajo (parcelna številka 412/13, 412/20 in 412/21). Prosilka je lastnica motornega vozila znamke Renault Clio, letnik 2000, vrednost vozila se po predpisih ne ugotavlja. V nadaljevanju navaja 24. člen ZBPP, po katerem se upoštevajo objektivne okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih v nadaljevanju podrobno našteva.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da ugotovitev tožene stranke, da prosilka ni lastnica nepremičnin, ker ti podatki ne izhajajo iz zemljiške knjige, ni pravilna. Iz listin v spisu izhaja drugačno dejansko stanje. Ni pravilna trditev, da prosilka ni lastnica nepremičnin parcelne številke 412/13, 412/20 in 412/21 k.o. … Prilaga zemljiškoknjižni izpisek za te nepremičnine, iz katerih je razvidno, da je pri njih vpisana solastnina na ime A.D. z EMŠO, ki je identičen EMŠO prosilke, torej je identifikacija nesporna. Prosilka je izključna lastnica stanovanja, v katerem biva, nanjo je prešlo s kupno pogodbo z dne 27. 5. 2002, kar v naravi predstavlja mansardno stanovanje v izmeri 78 m2, etažna lastnina na objekt ni urejena, prosilka pa je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica z deležem do 37/100. Kupna pogodba je bila v celoti realizirana, kupnina plačana, prosilka v stanovanju biva, izdano je tudi pisno dovoljenje za vknjiženo hipoteko in je nepremičnina bremen prosta. Premoženjsko stanje ni pravilno ugotovljeno, odločba je v nasprotju z listinskimi dokazi. 24. člen ZBPP nadalje določa, da mora tožena stranka ugotoviti predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna ali da ima vsaj verjetni izgled za uspeh. Po podatkih zemljiške knjige je vknjižba realizirana. Zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno začeti. Kakšne so zahteve prodajalca in na kaj se nanašajo pa iz spisa ni mogoče ugotoviti, ker listin v spisu ni, le navedba v dopisu o pravnem mnenju odvetniške pisarne. Tožeča stranka predvideva, da je možno, da se zahteva dodatno plačilo za pričetek postopka urejanja etažne lastnine, kar ni bilo predmet prodajne pogodbe in se tudi nanaša na druge postopke, ne pa na vložitev tožbe za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki naj bi bila vložena zoper prodajalca, četudi odločba o tem nič ne navaja.

Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

Stranka z interesom v tem sporu A.A. (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1) v odgovoru na tožbo navaja, da je situacija kasneje nanesla, da se je bila firma E. d.o.o. pripravljena pogovoriti brez sodišča, zato so to uredili tako, da se lahko izognejo velikim sodnim stroškom. Navaja še, da je bila prošnja za bpp vložena že 11. 5. 2011. Upa, da ni naredila nič narobe, ker je izvensodno dosegla sama s E. d.o.o., da se je 13. 6. 2011, vpisala kot lastnica v zemljiško knjigo.

Tožba je utemeljena.

Določba 1. člena ZBPP določa, da je namen bpp uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek). Tretji odstavek določa, da bpp po tem zakonu pomeni pravico upravičenke oziroma upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov pravne pomoči in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Kot izhaja iz prošnje za dodelitev bpp, jo je stranka z interesom oziroma prosilka za bpp vložila pri Organu za BPP že 11. 5. 2011. Iz njenih navedb v odgovoru na tožbo z dne 16. 11. 2011 izhaja, da je vpis v zemljiško knjigo, za katero je prosila bpp, že sama uredila dne 13. 6. 2011. To pomeni, da prosilka ne izkazuje več pravnega interesa za odobritev bpp in so njene navedbe povsem skladne s tožbenimi navedbami tožeče stranke, da iz zemljiške knjige izhaja, da je lastninsko pravico do deleža 37/100 na podlagi pisne kupne pogodbe že realizirala.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 4. točke 64. člena ZUS-1, glede na to, da tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za dodelitev bpp v postopku izstavitve zk listine.