17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž. pri Ž., ki jih zastopa Č. Č., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 5/2004 z dne 23. 9. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 939/2003 z dne 25. 9. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah št. P 87/00 z dne 12. 9. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku odločilo, da sta sporni nepremičnini prešli iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih poslov. Na podlagi 89. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) je s sodbo ugotovilo, da so pritožniki (v pravdnem postopku toženci) zavezanci za njuno vrnitev. Višje sodišče je sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo, ker tožeča stranka po spremembi tožbe ni navedla vrednosti spremenjenega nedenarnega tožbenega zahtevka. Štelo je, da gre za premoženjski spor, ker sodišče o zahtevku ni odločalo v denacionalizacijskem postopku.

2.V ustavni pritožbi pritožniki pojasnjujejo, da je tožeča stranka v tožbi za ugotovitev ničnosti pogodbe vrednost spornega predmeta ocenila na 120.000 SIT, na ugovor tožene stranke pa je sodišče vrednost spornega predmeta zvišalo na 1.500.000 SIT. Pritožniki menijo, da je kljub večkratnim kasnejšim spremembam tožbenega zahtevka (ki je bil ves čas nedenarne narave) vrednost spora ostala nespremenjena, saj naj bi bila vrednost spornega predmeta 1.500.000 SIT označena v vseh sodnih odločbah, od te vrednosti pa naj bi se plačevale tudi sodne takse za pritožbi in revizijo. Glede na to pritožniki navajajo, da nadaljnjih pripomb k ocenitvi vrednosti spornega predmeta niso imeli. Stališču Vrhovnega sodišča, da se s strani sodišča ugotovljena vrednost spornega predmeta nanaša le na ničnostni zahtevek, ne pa tudi na kasneje spremenjeni zahtevek za ugotovitev zavezanca za vrnitev nepremičnin, zato očitajo kršitev pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Ker naj bi bilo "evidentno, da je zahtevek tožeče stranke neupravičen in neutemeljen", predlagajo razveljavitev vseh treh sodnih odločb in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sklepa Vrhovnega sodišča in vrnitev v ponovno odločanje z navodilom, naj Vrhovno sodišče o reviziji meritorno odloči.

B.

3.V zvezi s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je Ustavno sodišče že večkrat pojasnilo, da Ustava več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. V obravnavanem postopku je bila pravica do pritožbe zagotovljena, zato z izpodbijano odločitvijo Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije ni moglo biti poseženo v pravico pritožnikov do pravnega sredstva.

4.Očitek o kršitvi pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je neutemeljen. Iz te pravice izhaja ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja meritorno odločitev, do takšne odločitve o zahtevku pa je v obravnavani zadevi prišlo. Tudi če je navedbe pritožnikov mogoče razumeti kot zatrjevanje kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, zgolj nestrinjanje pritožnikov s stališčem Vrhovnega sodišča, da vrednost spremenjenega tožbenega zahtevka ni bila določena, za sklep o kršitvi te pravice ne zadostuje. Te trditve ne morejo omajati niti navedbe pritožnikov, da naj bi vrednost spora 1.500.000 SIT tudi po spremembi tožbe ostala nespremenjena, ker naj bi bila označena v vseh sodnih odločbah, od nje pa naj bi se plačevale tudi sodne takse za pritožbi in revizijo. Ni namreč v nasprotju z Ustavo, da Vrhovno sodišče določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) o vrednosti spornega predmeta, ki je odločilna za dopustnost revizije, presoja samostojno in pri tem ni vezano na razlago stranke ali sodišča nižje stopnje.

5.Ker z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

6.Pritožniki z ustavno pritožbo, vloženo dne 6. 12. 2004, izpodbijajo tudi sodbo Višjega sodišča v Celju v zvezi z sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Roka za vložitev ustavne pritožbe si pritožnik z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva ne more varovati. V obravnavani zadevi je bila revizija ustavnih pritožnikov zoper sodbo Višjega sodišča zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega sodišča začel teči z njeno vročitvijo pritožnikom. Glede na to, da je morala biti izpodbijana sodba pritožnikom vročena pred vložitvijo revizije (kar je bilo glede na opravilno številko sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 5/2004 v začetku leta 2004), prav gotovo pa določen čas pred izdajo sklepa o zavrženju revizije, tj. pred 23. 9. 2004, je nedvomno, da se je šestdesetdnevni rok za njeno vložitev že iztekel. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo v tem delu zavrglo kot prepozno (2. točka izreka).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan