Jedro

Ko dolžnik v celoti ugovarja izterjavi plačila obveznosti na podlagi verodostojne listine, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi z dne 11.6.1999, opr.št. I 99/01476-2 v delu, s katerim je dovoljena izvršba, s tem, da bo zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.

Proti sklepu je dolžnik vložil pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da izpodbijani sklep temelji na neverodostojni listini in "posega" v že pravnomočno razsojeno stvar v pravdnem postopku opr. št. P 757/90 z dne 9.2.1993, kjer je bilo ugotovljeno, da lahko samo delno plačuje stanarino. S tem v zvezi je bil v pravdnem postopku opr. št. P 827/93 izdan tudi sklep o umiku. V zadevi I I 167/96 je sodišče na predlog iste upnice dovolilo izvršbo zaradi izterjave razlike do polne stanarine (sklep -je postal pravnomočen, izvršba pa razveljavljena), čeprav postopek ni bil potreben, saj se njegovo stanje ni spremenilo. Kot invalid I. kategorije še zmeraj prejema invalidsko pokojnino. Meni, da so izvršilni postopki nepotrebni, ker so zahtevki upnice za plačilo obveznosti "neverodostojni" (pravilno: neutemeljeni). Po pritožnikovem mnenju je treba upoštevati pravnomočnost zadeve, zastaranje upničinih terjatev ter "nespremenjenost stanja na gmotnem področju". Predlaga oprostitev sodnih taks, sicer pa for-malnega pritožbenega predloga ni ponudil. Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma je treba pojasniti, da je prvostopno sodišče dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave 155.721,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.6.1999 dalje do plačila na podlagi verodostojne listine (glej v prilogi A 1). Ker je dolžnik ugovarjal plačilu obveznosti v celoti, je prvostopno sodišče pravilno ravnalo v skladu z določbo drugega odstavka 62.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ko je izdalo izpodbijani sklep. Po tej določbi postopa sodišče, kadar dolžnik proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine vloži ugovor, v katerem ne izpodbija samo odločitev o dovolitvi izvršbe, temveč obrazloženo ugovarja nalogu sodišča, naj plača terjatev. V takšnem primeru sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna in v skladu z navedeno zakonsko določbo. V nadaljnjem pravdnem postopku bo prvo sodišče odločilo, ali je dolžnik, ki tudi v pritožbi zatrjuje, da je bilo o njegovi obveznosti že pravnomočno odločeno in da so zahtevki upnice zastarani, ob vložitvi tega izvršilnega predloga upnici kaj dolgoval oziroma ali ji še kaj dolguje. Ker torej obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo dolžnice, upoštevaje določbo 498.člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99), na podlagi določbe -2.točke 380 člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Po določbi prvega odstavka 173.člena ZPP/1977 v zvezi s 15.členom ZIZ (sedaj prvega odstavka 169.člena ZPP) odloča prvostopno sodišče o oprostitvi plačila sodne takse na predlog stranke. O dolžnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse bo odločeno v nadaljevanju postopka.