Jedro

Za odreditev inšpekcijskega ukrepa po določbi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitor ribnik in ograjo zgradil brez dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1648/96 z dne 15.1.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 3.10.1996. S to odločbo je tožena stranka na tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enote v M.S., z dne 1.8.1995, odpravila 3. točko izreka te odločbe in jo nadomestila z novo tretjo točko, ki glasi: "Če investitor ne bo izvršil naloženega dejanja, na način in v roku, kot je to določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške." Zavrnila pa je tožnikovo pritožbo zoper ostale dele izreka: da mora investitor J.F. do dne 15.9.1995 odstraniti ribnik v tlorisni izmeri 16,0 x 7 m in betonsko - žičnato ograjo na parceli št. 755 ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka), da za objekt veljajo določene prepovedi (2. točka izreka), da bo investitor plačal stroške postopka, nastale z izvršbo in da pritožba ne zadrži izvršitve (4. in 5. točka izreka). Sodišče v obrazložitvi sodbe navaja, da je tožnik sporni ribnik in ograjo postavil brez ustreznega dovoljenja, kar izhaja iz izpodbijane odločbe, podatkov v upravnih spisih in tudi iz tožbenih navedb. Zato je ukrep urbanističnega inšpektorja utemeljen in v skladu z določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93). Tožbene ugovore, da tožnik ni vedel, da za tak poseg potrebuje dovoljenje in da poseg ni take narave, da bi bila z njim povzročena družbena škoda, sodišče zavrača. Navedeni ugovori po presoji sodišča ne morejo vplivati na odločitev o stvari.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da se ribnik nahaja na dvorišču njegove hiše. To, da si je na obstoječi depresiji uredil okolju prijazni biotop in ga ogradil z ograjo, ni škodljiv poseg v prostor. S tem je samo izboljšal okolje in uredil mlako. Ker bo v doglednem času ribnik zasul oziroma vzpostavil prvotno stanje, je inšpekcijski ukrep brezpredmeten. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in pravilno presodilo tožnikove ugovore. Razlogi, ki jih pri tem navaja, so v skladu z vsebino odločbe tožene stranke, izvedenimi dokazi in ostalimi podatki in listinami v upravnih spisih, imajo pa tudi podlago v določbi 73. člena ZUN. Iz navedene določbe izhaja, da za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja, ukrep pa se izreče investitorju, če tega ni mogoče ugotoviti, pa tudi lastniku oziroma upravljalcu zemljišča. Da je tožnik investitor spornega ribnika in ograje, in da sta tako ribnik kot ograja zgrajena brez dovoljenja, pa je bilo v upravnem postopku ugotovljeno in tožnik tem ugotovitvam niti ne ugovarja.

Glede na navedeno tožnik z ugovorom o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in nepravilni uporabi materialnega prava s pritožbo ne more uspeti.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.