Jedro

Pooblaščenka je na naroku 7. 9. 2022 navedla, da je bila na dopustu ter ni bila v kontaktu z dolžnico pred narokom ter prosila za preložitev naroka, ker je sklepala, da je dolžnica nanj pozabila pristopiti. Vendar pa slednje ne more biti razlog za preložitev naroka, ne glede na posebne okoliščine, ki jih pooblaščenka navaja v zvezi z dolžnico. Ker je bila dolžnica seznanjena z datumom naslednjega naroka in se odpovedala posebnemu pismenemu vabljenju nanj, bila pa je tudi opozorjena, da bo sodišče narok opravilo, če se ga ne bo udeležila, ne da bi jo zaslišalo, dolžnica pa ima tudi pooblaščenko, ki skrbi za varstvo njenih pravic in koristi, dolžnici ni bila kršena pravica do izjave, kot to trdi v pritožbi, niti nista bila kršena 22. in 23. člen Ustave RS.

Trditve pritožnice, da ni prezadolžena, niso odločilne, glede na to, da upnica dolžničine insolventnosti ni temeljila na dolžničini prezadolženosti, temveč le na njeni trajnejši nelikvidnosti. Insolventnost je namreč položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Insolventen je torej že, če je le trajneje nelikviden.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico A. A., rojeno ... 1977, davčna št. ... (I. točka izreka) in za upraviteljico imenovalo B. B. (II. točka izreka). Ugotovilo je, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. B., s. p., matična št.: ... (III. točka izreka). Odločilo je, da upnik sam krije stroške svojega pooblaščenca, ki so nastali v postopku zaradi insolventnosti (IV. točka izreka).

2. Dolžnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na predlog upnice Banke C. začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico, ker je na podlagi ocene izvedenih dokazov in presoje navedb upnice in dolžnice ocenilo, da je dolžnica trajneje nelikvidna. Ugotovilo je, da je terjatev upnice v višini 57.138,26 EUR izkazana, da dolžnica njenemu obstoju in zamudi pri plačilu ni nasprotovala, temveč je le pavšalno navajala, da bi bilo treba obračun preveriti. Glede na višino upničine terjatve bi bilo po oceni sodišča prve stopnje že iz življenjsko logičnega stališča nemogoče, da bi mesečni prejemki dolžnice bili tako visoki, da terjatev upnice ne bi presegala trikratnika dolžničine plače, nadomestila in drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, dolžnica pa je tudi sama potrdila, da sta oba z možem prejemnika denarne socialne pomoči. Poleg tega naj bi upnica trajnejšo nelikvidnost z vidika določil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) podkrepila tudi z navedbo, da dolžnica in njen mož ne izkazujeta nobenega drugega premoženja, iz katerega bi se upnica lahko poplačala. V nasprotnem primeru bi bila terjatev do upnice na vsak način poravnana že v izvršilnem postopku, ki je še vedno v teku, pri čemer sta bila rubež na plačo, sredstva pri organizacijah za plačilni promet oziroma na premičnine neuspešna.

6. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker je 7. 9. 2022 opravilo narok, na katerem je nameravalo zaslišati dolžnico in ker se dolžnica naroka ni udeležila, zaslišanja ni opravilo kljub temu, da je pooblaščenka dolžnice predlagala preložitev naroka in določitev novega datuma naroka, na katerem bi bila dolžnica zaslišana. Pooblaščenka je sklepala, da je dolžnica pozabila na narok, saj so bili v vmesnem času od 20. 7. 2022 do 7. 9. 2022 dopusti. Pooblaščenka je po naroku 20. 7. 2022 seznanila sina dolžnice, da je naslednji narok 7. 9. 2022, saj dolžnica ni pismena. Kljub temu je dolžnica pozabila na datum novega naroka, kar naj bi bilo povsem življenjsko, saj si datuma ne zna zapisati, poleg tega ji kopija zapisnika z naroka z dne 20. 7. 2022 ni koristila, saj ne zna brati niti pisati in bi ji sodišče moralo omogočiti, da se jo zasliši in da lahko ustno izpove o bistvenih okoliščinah, vezanih na pogoje za začetek postopka osebnega stečaja, o svoji pismenosti in okoliščinah sklepanja pravnih poslov. Sodišče prve stopnje naj bi s tem kršilo dolžničino pravico do izjave ter 22. člen Ustave RS, saj je kršilo ustavno določbo enakega varstva pravic. Dolžnici naj bi sodišče kršilo tudi ustavno določbo iz 23. člena Ustave RS, saj ima dolžnica pravico, da o njenih pravicah in njenih zahtevkih (ničnost pravnega posla) odloči učinkovito sodišče. To pa se lahko izrazi le skozi zagotavljanje temeljnih pravic, ki jih ima posameznik pred sodiščem, kar je tudi pravica do zaslišanja in izvajanja drugih dokazov.

7. Pritožbeno sodišče po vpogledu v zapisnik o naroku za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico z dne 20. 7. 2022 ugotavlja, da je sodišče prve stopnje narok preložilo na dne 7. 9. 2022, kar so prisotni (med drugim dolžnica), vzeli na znanje in se odpovedali posebnemu pisnemu vabilu. Sodišče je prisotne stranke in pooblaščence tudi seznanilo, da v kolikor katera od strank na prihodnji narok ne bo pristopila in svojega izostanka ne bo opravičila, tiste stranke ne bo zaslišalo. Dolžnica je bila torej z datumom novega naroka seznanjena in svojega izostanka ni opravičila. Pooblaščenka je na naroku 7. 9. 2022 navedla, da je bila na dopustu ter ni bila v kontaktu z dolžnico pred narokom ter prosila za preložitev naroka, ker je sklepala, da je dolžnica nanj pozabila pristopiti. Vendar pa slednje ne more biti razlog za preložitev naroka, ne glede na posebne okoliščine, ki jih pooblaščenka navaja v zvezi z dolžnico. Ker je bila dolžnica seznanjena z datumom naslednjega naroka in se odpovedala posebnemu pismenemu vabljenju nanj, bila pa je tudi opozorjena, da bo sodišče narok opravilo, če se ga ne bo udeležila, ne da bi jo zaslišalo, dolžnica pa ima tudi pooblaščenko, ki skrbi za varstvo njenih pravic in koristi, dolžnici ni bila kršena pravica do izjave, kot to trdi v pritožbi, niti nista bila kršena 22. in 23. člen Ustave RS. Očitki pritožnice v tej smeri so torej neutemeljeni.

8. Pritožnica nadalje trdi, da ni prezadolžena v smislu 14. člena ZFPPIPP, da je v teku še postopek I 317/2018, kjer je dolžnik tudi D. A. in znaša njuna skupna obveznost do upnice potrditvah upnice 42.303,98 EUR po stanju na dan 17. 3. 2017. Sporazum z dne 17. 3. 2017, v katerem naj bi dolžnica to potrdila, je po njenih trditvah ničen, prav tako tudi notarski zapis, na katerega se sklicujeta upnica in sodišče. Trdi, da sta dolžnika izpostavljala neveljavnost navedenega sporazuma, ki naj bi jima bil podtaknjen v podpis, ne da bi vedela za vsebino sporazuma, saj jima je bil predstavljen povsem drug namen podpisa listine. V izvršilnem postopku pa sta podpisala le pooblastilo. Dolžnica trdi, da ne zna ne brati ne pisati, kar bi sodišče preverilo ob zaslišanju dolžnice, česar pa ni storilo. S tem naj bi ji onemogočilo, da dokaže svoje trditve. Pritožnica pojasnjuje še druge okoliščine v zvezi s podpisom notarskih listin in sporazuma. Navaja, da zato ostaja sporna podlaga upničine terjatve do dolžnice in njena višina.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico utemeljevala s trditvami, da je dolžnica trajneje nelikvidna, saj že več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku 57.138,26 EUR, ki presega trikratnik njene plače, nadomestila ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev. Glede na to, da zoper dolžnico v zadnjih treh letih in devetih mesecih, odkar poteka zoper njo izvršilni postopek I 317/2018, ni bilo mogoče izvršiti niti rubeža plače niti rubeža sredstev pri organizacijah za plačilni promet, pa je upnica utemeljeno sklepala, da dolžnica ne prejema ne plače in drugih prihodkov, nadomestil ali prejemkov, katerih trikratnik bi dosegel znesek odprtih obveznosti do upnice. Predlog je utemeljevala tudi z domnevo iz druge alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, da je dolžnik trajneje nelikviden, če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000,00 EUR.

10. Dolžnica je v odgovoru na predlog upnice za začetek postopka osebnega stečaja trdila, da ni prezadolžena, saj nima drugih dolgov ter da ima premoženje, ki presega terjatev. Na naroku pa je navedla, da upničina terjatev zagotovo ni takšna, kot jo terja, ampak bistveno nižja ter da ni res, da je njena obveznost večja od trikratnika njene plače. Navedla je, da bi terjatev zelo rada zaprla ter da sta z možem to tudi finančno sposobna storiti, vendar želita predhodno razčistiti dejansko stanje dolga.

11. Dolžnica torej ni trdila, da upnici nič ne dolguje. Priznala je, da dolg do upnice obstaja, sporna naj bi bila višina dolga, vendar ni navedla, kakšna naj bi po njenem ta bila. Le pavšalno je zatrjevala, da dolg ni takšen, kot ga navaja upnica, ter da sta z možem kredit tudi gotovinsko plačevala, ni pa navedla, kdaj in koliko sta plačala. Dolžnica je sicer predložila dokazila o gotovinskih plačilih, iz katerih pa ne izhaja, da bi bila upničina terjatev poplačana v takšni višini, da preostanek terjatve ne bi presegel trikratnika dolžničinih mesečnih prejemkov. Poleg tega so bila navedena plačila že upoštevana v postopku izvršbe I 317/2018, v katerem se je izvršilno sodišče s stanjem dolga temeljito ukvarjalo in ugotovilo, da terjatev upnice v višini 42.303,98 EUR obstoji. Prav tako dolžnica ni konkretizirala trditev, da njena obveznost ni večja od trikratnika njene „plače“, kar tudi, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ni verjetno glede na to, da je dolžnica prejemnica denarne socialne pomoči.1 Dolžnica je predlagala tudi postavitev izvedenca finančne stroke, ki naj bi ugotovil višino upničine terjatve, vendar pa sodišče prve stopnje tega dokaza utemeljeno ni izvedlo, saj dolžnica ni navedla niti, katerih plačil upnica naj ne bi upoštevala pri določitvi višine terjatve oziroma drugih dejstev in okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da njena terjatev v zatrjevani višini, ki jo izkazujejo predložene listine upnice, ne obstaja.

12. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da dolžnica ni izkazala, da terjatev upnice ne presega trikratnika njenih mesečnih prejemkov. Trdila sicer je, da sta z možem finančno sposobna poravnati terjatev upnice, vendar je pri tem tako glede višine terjatve kot tudi možnosti poplačila le-te ostala na ravni pavšalnega. In ker je priznala, da terjatev upnice do dolžnice obstaja, niti niso odločilne trditve dolžnice o ničnosti sporazuma z dne 17. 3. 2017 in notarskih zapisov, na katere se je sklicevala upnica.

13. Trditve pritožnice, da ni prezadolžena, niso odločilne, glede na to, da upnica dolžničine insolventnosti ni temeljila na dolžničini prezadolženosti, temveč le na njeni trajnejši nelikvidnosti. Insolventnost je namreč položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Insolventen je torej že, če je le trajneje nelikviden.

14. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Iz sklepa Okrožnega sodišča v Celju z dne 25. 10. 2022 izhaja, da dolžnica skupaj z družinskimi člani prejema denarno socialno pomoč v višini 948,30 EUR ter da drugih dohodkov nima.