Jedro

Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, pošlje zadevo sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena ZPP). Po stališču sodne prakse, s katerim se višje sodišče strinja, je treba glede časovnega mejnika, do katerega lahko sodišče sproži spor o pristojnosti, izhajati iz splošnih procesnih pravil, ki določajo, do kdaj se lahko sodišče izreče za stvarno nepristojno (drugi odstavek 19. člena ZPP). Namen te časovne omejitve je v pospešitvi postopka (rešitev procesnih vprašanj v zgodnji fazi postopka). V skladu s tem je možno sprožiti spor o pristojnosti v istem časovnem okviru, kot velja za izdajo sklepa o nepristojnosti po uradni dolžnosti, kar je (najpozneje) ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP), torej le do vročitve tožbe toženi stranki.

Predlog Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločitev v sporu o pristojnosti je bil vložen po vročitvi tožbe tožencem, zato je prepozen.

Izrek

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 3. 3. 2023 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je predložilo zadevo višjemu sodišču zaradi odločitve v sporu o pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem. Meni, da je za sojenje pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Tožeča stranka je opredelila za vsak uveljavljani tožbeni zahtevek vrednost spora v višini 12.500,00 EUR, seštevek vrednosti obeh zahtevkov pa znaša 25.000,00 EUR, zato je za sojenje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Strinja se s stališčem prve toženke, da imata tožbena zahtevka isto dejansko in pravno podlago.

3. Za sojenje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Okrajno sodišče v Ljubljani je po prejemu zadeve s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani, potem ko se je slednje izreklo za stvarno nepristojno in mu po pravnomočnosti svojega sklepa odstopilo zadevo (sklep P 618/2022-I z dne 3. 3. 2023), tožbo s prilogami vročilo toženim strankam s pozivom na odgovor na tožbo. Po prejemu odgovora na tožbo prve toženke, ki je hkrati ugovarjala tudi stvarni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani in v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, je Okrajno sodišče v Ljubljani sprožilo spor o pristojnosti. V vlogi z dne 4. 10. 2023 je navedlo, da pritrjuje stališču prve toženke, da imata uveljavljana tožbena zahtevka isto dejansko in pravno podlago, zaradi česar znaša seštevek vrednosti zahtevkov 25.000,00 EUR (prvi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

5. Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, pošlje zadevo sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena ZPP). Po stališču sodne prakse (Rg 165/2020), s katerim se višje sodišče strinja, je treba glede časovnega mejnika, do katerega lahko sodišče sproži spor o pristojnosti, izhajati iz splošnih procesnih pravil, ki določajo, do kdaj se lahko sodišče izreče za stvarno nepristojno (drugi odstavek 19. člena ZPP). Namen te časovne omejitve je v pospešitvi postopka (rešitev procesnih vprašanj v zgodnji fazi postopka). V skladu s tem je možno sprožiti spor o pristojnosti v istem časovnem okviru, kot velja za izdajo sklepa o nepristojnosti po uradni dolžnosti, kar je (najpozneje) ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP), torej le do vročitve tožbe toženi stranki.

6. Predlog Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločitev v sporu o pristojnosti je bil vložen po vročitvi tožbe tožencem, zato je prepozen. Ne glede na to višje sodišče soglaša s stališčem Okrožnega sodišča v Ljubljani, da tožbena zahtevka nimata iste dejanske in pravne podlage (prvi odstavek 41. člena ZPP). Zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe temelji na določbah Obligacijskega zakonika, zahtevek za ugotovitev lastninske pravice zapustnika (tako, kot je postavljen, zasleduje ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način) pa lahko temelji le na določbah Stvarnopravnega zakonika. V tem pogledu ima prva toženka prav, da tožba glede na tožbene navedbe in 2. točko tožbenega zahtevka ni sklepčna, saj je v tovrstnih zadevah (v katerih so sicer tožbeni zahtevki, če so pravilno postavljeni in s tem tožba sklepčna, res medsebojno tako povezani, da je utemeljena enotna opredelitev vrednosti spornega predmeta po prvem odstavku 41. člena ZPP) potrebno upoštevati tudi pravila o izbrisni tožbi (I Cp 1160/2021). Glede na obstoječo procesno situacijo (gledano zgolj z vidika obravnavane zahteve Okrajnega sodišča v Ljubljani) je zato podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani (upoštevajoč v tožbi ocenjeno vrednost spornega predmeta vsakega tožbenega zahtevka).

7. Prva toženka je, kot že rečeno, ugovarjala tudi v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta. Tožena stranka ima pravico do ugovora v skladu z določbami ZPP o ugotovitvi vrednosti spornega premeta, to pravico pa je prva toženka pravočasno uveljavljala (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, 2005, str. 233 in 234). Okrajno sodišče v Ljubljani o tem ugovoru še ni odločilo, kar bo moralo pravočasno storiti (prim. 44. člen ZPP).

8. Glede na obrazloženo je višje sodišče odločilo, da je za sojenje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (prvi odstavek 25. člena ZPP).