Jedro

Če se upoštevajo ugotovljene pridobitne zmožnosti staršev in njune obveznosti, je toženec v boljšem položaju kot tožnica. Pri doslej ugotovljenih prejemkih lahko tožnica za svoja dva otroka le v manjši meri prispeva v denarju. Večji del njenega prispevka obstaja v delu, ki ga ima z vzgojo in oskrbo otrok. Na prvi stopnji določena preživnina po 17.000,00 SIT mesečno je po mnenju revizijskega sodišča v skladu z določbo 79. čl. ZZZDR.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se tako spremeni, da se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 12.050,00 SIT v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, ki je bila sklenjena dne 9.1.1982. Mld. sina I.F. je dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici, tožencu pa je naložilo, da plačuje za njegovo preživljanje namesto dosedanje preživnine, določene z dogovorom z dne 21.6.1993, od 25.3.1994 dalje po 17.000,00 SIT mesečno. Višji preživninski tožbeni zahtevek (glede nadaljnjih 3.000,00 SIT mesečno) je zavrnilo. Proti odločitvi o preživnini se je pritožil toženec. Sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi ugodilo in in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je toženčevo preživninsko obveznost znižalo na 13.000,00 SIT mesečno.

Tožeča stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. tč. 1. odst. 385. čl. Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da toženčevo pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje zavrne. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno in brez argumentacije ugotovilo drugačne stroške za otrokovo preživljanje, kot je o njih izpovedala tožnica. Tako ni prišlo do dovolj vestne in skrbne presoje dokazov, ki jo določa 8. čl. ZPP. Tožeča stranka je bila z višino določene preživnine zadovoljna, same obrazložitve sodbe pa s pritožbo ni mogla izpodbijati. Sodišče druge stopnje je povzelo nepravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, zaradi česar je podana uveljavljana kršitev določb ZPP. Tožnica poudarja, da znašajo stroški za otrokovo preživljanje najmanj 35.000,00 SIT mesečno.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo. Po ugotovitvah revizijskega sodišča tudi ni podana uveljavljana kršitev določb pravdnega postopka po 8. čl. ZPP, če sta sodišči prve in druge stopnje šteli, da je tožnica navedla previsoke stroške za otrokovo preživljanje in sami ocenili otrokove potrebe na nižje zneske. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja pa po 3. odst. 385. čl. ZPP ni revizijski razlog.

Revizijsko sodišče pa ocenjuje, da je sodišče druge stopnje z določitvijo preživnine na 13.000,00 SIT mesečno zmotno uporabilo določbo 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava smiselno izhaja iz revizijskih navedb, na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti (386. čl. ZPP). Pri določanju višine preživnine, ki je odvisna od otrokovih potreb in možnosti staršev, je treba upoštevati tudi okoliščino, pri katerem od staršev otrok živi. Razvezani zakonec, kateremu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, poleg denarnega prispevka, katerega mora nujno prilagajati vsakokratnim otrokovim potrebam, v znatni meri prispeva za otroka s svojim delom. V predmetnem razveznem postopku je bil mld. I.F., roj. 5.2.1982 dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, s katerimi se je pritožbeno sodišče strinjalo, skrbi tožnica še za sina M. (iz prve zakonske zveze), ki obiskuje 1. letnik gimnazije, prejema pa preživnino 5.120,00 SIT mesečno in štipendijo 11.229,30 SIT. Tožnica je sedaj samostojna podjetnica, ker pa mora še izplačevati zaloge, si po lastnih izpovedbah sedaj izplačuje le zajamčeni dohodek po 25.000,00 SIT mesečno. Sodišče je ocenilo, da bo to le krajše razdobje, sicer pa da bo tožnica prejemala najmanj 46.000,00 SIT mesečno, kolikor je znašal njen dohodek v času, ko je bila redno zaposlena. Za sina I. prejema tožnica otroški dodatek 4.400,00 SIT mesečno. Toženčeve prejemke je sodišče prve stopnje ugotovilo v povprečni višini 49.490,00 SIT. Toženec ima kmetijo s 3 ha zemlje, na kateri pridela za lastne potrebe poljščine in sadje, ima pa preživninsko obveznost do matere, ki prejema invalidnino v višini 5.120,00 SIT. Revizijsko sodišče ocenjuje, da s toženčevim preživninskim prispevkom po 13.000,00 SIT, ki ga je določilo sodišče druge stopnje, preživninska obveznost med starša ni primerno razdeljena. Če se upoštevajo ugotovljene pridobitne zmožnosti staršev in njune obveznosti, je toženec v boljšem položaju kot tožnica. Pri doslej ugotovljenih prejemkih lahko tožnica za svoja dva otroka le v manjši meri prispeva v denarju. Večji del njenega prispevka obstaja v delu, ki ga ima z vzgojo in oskrbo otrok. Na prvi stopnji določena preživnina po 17.000,00 SIT mesečno je po mnenju revizijskega sodišča v skladu z določbo 79. čl. ZZZDR. Poleg prispevka v obliki dela in rednih prispevkov k osnovnim otrokovim potrebam je tožnica obremenjena še z izrednimi izdatki za otroka, katerih višine v bodoče ni mogoče točno opredeliti, čeprav obstajajo, in jih tožnica po lastnih izpovedbah tudi krije. Toženec bo pri svojih sedanjih dohodkih iz delovnega razmerja in od obdelovanja zemlje zmogel plačilo preživnine po 17.000,00 SIT mesečno, ne da bi bila ogrožena njegovo preživljanje in preživninska obveznost do matere.

Iz vseh teh razlogov je revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje tako spremenilo, kot je v izreku navedeno (1. odst. 395. čl. ZPP).

Izrek o stroških temelji na določbah 1. odst. 154. čl. in 2. odst. 166. čl. ZPP. Tožeča stranka je v postopku prijavila le stroške revizijskega postopka, katere ji mora povrniti tožena stranka.