Jedro

Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Ta izjava je lahko ustna ali pisna, zakon obličnosti ne predpisuje, pomembno je, da je volja izražena jasno in nedvoumno. Ovadba pomeni sporočilo pristojnemu državnemu tožilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

Za presojo zadeve ni pomembno, kako je policija formalno opredelila oškodovančevo obvestilo. Pomembno je to, da uradni zaznamek, ki ga je o tem napravila policija, po vsebini pomeni njegovo ustno kazensko ovadbo in hkrati njegov predlog za pregon obdolženca, s katero je oškodovanec v trimesečnem zakonskem roku (I. odst. 52. čl. ZKP) izrazil svojo voljo za pregon storilca.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila I. odst. 437. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razloga po II. odst. 277. čl. ZKP zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega L.D., zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po I. odst. 145. čl. KZ.

Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da v predmetni kazenski zadevi oškodovanec S.P., ni podal predloga za pregon obdolženega L.D., temveč da je to storila le M.B., ki pa glede na opis očitanega kaznivega dejanja ni oškodovanka v konkretni zadevi. Pri tem pritožnik utemeljeno opozarja na uradni zaznamek o zbranih obvestilih na list. št. 8 z dne 24.5.2006, iz katerega je razvidno, da je oškodovani S.P., ki ni bil vabljen na policijsko postajo, ampak je tja sam prišel in povedal, da mu je L.D. po mobilnem telefonu poslal SMS sporočilo z vsebino, kot je razvidna iz opisa predmetnega kaznivega dejanja ter da se zaradi omenjenega SMS sporočila počuti ogroženega za svoje življenje, zaradi česar sta se z dekletom M.B. odločila, da bosta L.D. prijavila policiji. S tem obvestilom je tudi po oceni pritožbenega sodišča oškodovanec jasno izrazil svojo voljo za pregon obdolženca. Pri kaznivih dejanjih, za katera se storilec preganja na predlog oškodovanca, je torej takšen predlog procesna predpostavka, da lahko državni tožilec začne in nadaljuje kazenski pregon. Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Ta izjava je lahko ustna ali pisna, zakon obličnosti ne predpisuje, pomembno je, da je volja izražena jasno in nedvoumno. Ovadba pomeni sporočilo pristojnemu državnemu tožilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Glede ovadbe, ki jo poda posameznik oziroma oškodovanec, se torej ne zahteva posebna obličnost, kot vsaka druga ovadba, pa mora tudi ta vsebovati opis dejanskega stanja z navedbo odločilnih dejstev ter ime domnevnega storilca, če je storilec seveda znan. Ovadba se lahko poda pisno ali ustno, tudi po telefonu. O ustni ovadbi se napravi zapisnik, če je bila sporočena po telefonu pa uradni zaznamek (II. odst. 147. čl. ZKP). Takšen zapis pomeni uradno ugotovitev dejstva, da je bilo kaznivo dejanje ovadeno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa so v omenjenem uradnem zaznamku o obvestilu oškodovanca navedena vsa odločilna dejstva obravnavanega kaznivega dejanja, vključno z imenom domnevnega storilca. Za presojo zadeve ni pomembno, kako je policija formalno opredelila oškodovančevo obvestilo. Pomembno je to, da uradni zaznamek, ki ga je o tem napravila policija, po vsebini pomeni njegovo ustno kazensko ovadbo in hkrati njegov predlog za pregon obdolženca, s katero je oškodovanec v trimesečnem zakonskem roku (I. odst. 52. čl. ZKP) izrazil svojo voljo za pregon storilca.

Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca ter izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.