Jedro

Tožnica je sicer pravočasno vložila prvotni predlog za oprostitev in podredno odlog plačila sodne takse, ki mu je sodišče prve stopnje tudi ugodilo in ji plačilo sodne takse odložilo do dne 31. 01. 2012, vendar pa sporni predlog z dne 22. 03. 2012 predstavlja nov predlog za odlog. Za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi oziroma odlogu je odločilno, kdaj je bil vložen slednji. Ker je taksna obveznost v konkretnem primeru nastala ob vložitvi tožbe oziroma ob prispetju spisa na pravdno sodišče, to je najkasneje dne 02. 11. 2010, nov predlog za odlog pa je bil vložen dne 22. 03. 2012, se odločitev sodišča prve stopnje, da je vložen predlog prepozen, izkaže za pravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za odlog plačila sodne takse z dne 22. 03. 2012 zavrže. 2. Zoper izpodbijani sklep je zaradi zmotne uporabe ZST-1A in ZFPPIPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica je dne 17. 11. 2010 podala predlog za oprostitev plačila takse, podredno pa predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse (list. št. 52), ki mu je sodišče prve stopnje s sklepom I Pg 4212/2010-9 z dne 24. 12. 2010 delno ugodilo in tožnici plačilo sodne takse za 12 mesecev odložilo. Ker je bil z dnem 20. 12. 2010 nad toženko začet stečajni postopek, je sodišče prve stopnje s sklepom postopek prekinilo; s sklepom in sodbo z dne 11. 10. 2011 pa ga je nadaljevalo ter sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 92164/2010 z dne 13. 07. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka razveljavilo in tožbo zavrglo. Ker je bil dne 21. 12. 2011 začet tudi stečajni postopek nad tožnico, je sodišče prve stopnje plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 6.479,00 EUR z dne 07. 03. 2012 (list št. 68 in 69) vročalo stečajnemu upravitelju. Ta je nato v roku iz plačilnega naloga (15 dni) podal novo prošnjo za odlog plačila sodne takse, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo. Po mnenju sodišča prve stopnje bi namreč tožnica morala ponoven predlog za odlog plačila sodne takse podati najkasneje do izteka roka odloga plačila sodne takse, to je do dne 31. 01. 2012. 5. Taksna obveznost za pravdni postopek nastane ob vložitvi tožbe (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1) oziroma če je pred tem tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek (2. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1); sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pa učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen tak predlog in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1).

6. Tožnica je sicer pravočasno vložila prvotni predlog za oprostitev in podredno odlog plačila sodne takse, ki mu je sodišče prve stopnje tudi ugodilo in ji plačilo sodne takse odložilo do dne 31. 01. 2012, vendar pa sporni predlog z dne 22. 03. 2012 predstavlja nov predlog za odlog. Za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi oziroma odlogu je odločilno, kdaj je bil vložen slednji. Ker je taksna obveznost v konkretnem primeru nastala ob vložitvi tožbe oziroma ob prispetju spisa na pravdno sodišče, to je najkasneje dne 02. 11. 2010 (list. št. 48), nov predlog za odlog pa je bil vložen dne 22. 03. 2012, se odločitev sodišča prve stopnje, da je vložen predlog prepozen, izkaže za pravilno. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da bi bila odločitev pritožbenega sodišča enaka tudi v primeru, da bi tožnica nov predlog vložila pred potekom roka odloga, torej pred dnem 31. 01. 2012. Dneva nastanka taksne obveznosti namreč ni mogoče enačiti z dnem zapadlosti taksne obveznosti v plačilo. Četudi je torej taksna obveznost zapadla v plačilo z iztekom roka odloga, to je dne 31. 01. 2012, oziroma s potekom roka, določenega v plačilnem nalogu z dne 07. 03. 2012 (34. člen ZST-1), je odločilno le, kdaj je taksna obveznost za redni pravdni postopek nastala. V tem smislu zato tožnica tudi ne more uspeti s trditvami v zvezi z novo nastalimi okoliščinami, ki se tičejo dejstva, da je bil nad njo dne 21. 12. 2011 začet stečajni postopek (podobno tudi sklep I Cpg 336/2012 z dne 28. 03. 2012).

7. Kot nerelevantne se izkažejo tudi pritožbene navedbe, da stečajni upravitelj odloga plačila sodne takse ni mogel predlagati pravočasno, ker je za predmetni postopek in že podan predlog za odlog plačila takse izvedel šele z vročitvijo plačilnega naloga dne 10. 03. 2012. Čeprav je bil nad tožnico dne 21. 12. 2011 začet stečajni postopek in je zato sodišče prve stopnje plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 07. 03. 2012 vročalo stečajnemu upravitelju, ki je na ta način prevzel predmetni postopek, je namreč v obravnavanem primeru taksna obveznost za tožbo nastala že v času pravnega prednika tožnice, ki je z vložitvijo predloga za oprostitev oziroma odlog prišel v zamudo že pred začetkom stečajnega postopka. Sedanja tožnica, družba v stečaju, pa mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vanjo vstopi (3. odstavek 191. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da na pritožbene trditve, ki se nanašajo na vprašanje, ali je obveznost plačila takse z začetkom stečajnega postopka nad tožnico dne 21. 12. 2011 tudi prenehala, ni odgovarjalo, ker navedeno vprašanje za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ni pomembno (1. odstavek 360. člena ZPP).

9. Ker se ob tem izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso izkazali za utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).