Jedro

Toženka tudi v ponovljenem postopku nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni odmerila v obsegu, kot ga omejuje citirana določba 60. člena ZSZ/84. Toženka je stanovanjsko površino ugotovila tako, da je iz evidence REN povzela podatke o neto tlorisnih površinah stavb, od katerih je odštela površine odprtih balkonov, kar je skladno s šestim odstavkom 3. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave RS št. DT 4224-14660/2015-38 z dne 20. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2015 odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) od stanovanjskih prostorov na naslovih A. in B., oboje ..., v izmerah 142,90 m2 in 17,68 m2 v skupnem znesku 89,25 EUR. Glede na lego, namembnost, komunalno opremljenost in smotrno uporabo stavbnega zemljišča so bili stanovanjski prostori ovrednoteni z 80 in 85 točkami, uporabljena je bila vrednost točke 0,00690 EUR.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju površine stavb uporabil podatka o skupni neto površini stavb iz Registra nepremičnin (v nadaljevanju REN), in sicer za stavbo na naslovu A. znaša 328,70 m2, za stavbo na naslovu B. pa 70,70 m2. Od stavbe na naslovu A. je odštel površino odprtih balkonov, ki skupaj znaša 42,90 m2. Nadomestilo je odmeril od tožnikovega lastniškega deleža in sicer za stavbo na A. od 142,90 m2 (1/2) in za stavbo na B., od 17,68 m2 (1/4). Uporabil je vrednost točke, določene z občinskim sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS št. 94/14. 3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, po tem, ko je naslovno sodišče s sodbo I U 922/2016 z dne 7. 3. 2017 že odpravilo prejšnjo odločbo toženke in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek. V ponovnem postopku prvostopenjski organ ni sledil napotilom iz sodbe in je odmeril nadomestilo od vseh prostorov v stavbi, tako od stanovanjskih, kot tudi od vseh tehničnih in neizdelanih, nedokončanih prostorov. Taka odmera pa nima podlage v ZSZ/84. Meni, da bi bilo v predmetnem primeru treba odmeriti NUSZ od uporabne površine stavb in površine garaž iz tehničnih površin. Poleg tega se je toženka sklicevala na nezakonit odlok, ki ga je občinski svet Občine Litija sprejel 17. 12. 2014, saj temelji na predpisih, ki so bili z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine razveljavljeni. Meni, da je navedena odločba zato tudi nična iz razlogov po 5. in 6. alineji 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj temelji na očitno nezakonitem (ničnem) odloku in ravnanju občinskega sveta Občine Litija. Sodišču predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov določi površino 79 m2, od katere je potrebno odmeriti NUSZ, izreče za ničen odlok in odpravi izpodbijano odločbo, toženki pa naloži povračilo že plačanega NUSZ za leto 2015 in povrnitev stroškov v upravnem postopku in upravnem sporu oz. podrejeno pa, da določi površino, od katere je potrebno odmeriti NUSZ (79 m2), prekine postopek, prične s postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka, po pravnomočnosti odločitve Ustavnega sodišča pa odločbo toženke odpravi in toženki naloži povračilo že plačanega NUSZ za leto 2015 ter povrnitev vseh stroškov tožnika v upravnem postopku in upravnem sporu v 15 dneh pod izvršbo.

5. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb. 6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bilo tožniku z odločbo prvostopenjskega organa z dne 14. 7. 2015 za predmetni nepremičnini za leto 2015 že odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, vendar je naslovno sodišče s sodbo opr. št. I U 922/2016 z dne 7. 3. 2017 navedeno odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Zavzelo je stališče, da lahko organ pri odmeri nadomestila iz evidence Registra nepremičnin (v nadaljevanju REN), ki jo vodi Geodetska uprava, upošteva zgolj površine prostorov, ki jih našteva tretji odstavek 60. člena ZSZ/84, česar pa sodišče zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja ni moglo preveriti.

8. Sodišče prav tako pritrjuje tožniku, da toženka pri izdaji nove odmerne odločbe ne bi smela uporabiti vrednosti točke, določene s sklepom, ki ga je Občinski svet Občine Litija sprejel na seji 17. 12. 2014, iz razlogov, ki jih je navedel tožnik, nezakonit pa je tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka, sprejet na isti seji. Glede na to, da sprememba odloka na višino odmerjenega nadomestila ni vplivala, prav tako pa tudi ne sklep o vrednosti točke za leto 2015, saj je vrednost točke nespremenjena že od l. 1. 2013, torej pred začetkom veljavnosti ZDavNepr, pa očitana kršitev na drugačno odločitev ni vplivala. Za izrek občinskega odloka oz. sklepa za ničnega, sodišče ni pristojno.)

9. Prav tako sodišče pritrjuje tožniku, da toženka v ponovljenem postopku materialnega prava ni uporabila v smislu napotil sodišča. 10. Za določanje obveznosti plačevanja NUSZ se po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 (3. točki izreka) še vedno uporabljajo 6. poglavje Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nadaljnji; v nadaljevanju ZSZ/84) in členi od 218 do 218.d Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

11. Po drugem odstavku 60. člena ZSZ/84 se nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe. NUZS za zazidano stavbno zemljišče se torej odmeri od površine stavbe, in ne od zazidane parcele stavbe. Po tretjem odstavku navedene določbe je stanovanjska površina čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.

12. Po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, lahko pa uporabi podatke iz tega katastra, ki so prevzeti iz drugih evidenc.

13. Glede na navedeno je uporaba podatkov iz evidence REN v obravnavanem primeru skladna s prvim odstavkom 218.c člena ZGO-1. Kot je navedlo sodišče že v prejšnjem postopku, pa morajo biti uporabljeni podatki iz evidence REN skladni s citirano zakonsko definicijo stanovanjske površne. Kot je sodišče prav tako pojasnilo že v prejšnjem postopku, citirana zakonska definicija stanovanjske površne ne ustreza v celoti podatkom, vpisnim v REN. Zato mora organ podatke, ki izhajajo iz REN, upoštevati le v navedenem obsegu.

14. Sodišče pritrjuje tožniku, da toženka tudi v ponovljenem postopku nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni odmerila v obsegu, kot ga omejuje citirana določba 60. člena ZSZ/84. Toženka je stanovanjsko površino ugotovila tako, da je iz evidence REN povzela podatke o neto tlorisnih površinah stavb, od katerih je odštela površine odprtih balkonov, kar je skladno s šestim odstavkom 3. člena Odloka.

15. Glede na to, da se po standardu SIST ISO 9836 neto tlorisna površina deli v uporabno površno, tehnično površino in komunikacijsko površino, in da je po točki 5.1.8.1. tehnična površina del neto tlorisne površine, na katerem so tehnične instalacije, po točki 5.1.9.1. pa je komunikacijska površina del neto površine za komunikacijo znotraj stavbe npr. površina stopnišč, hodnikov, notranjih klančin, čakalnic, zasilnih izhodov itd.) točki, je očitno, da način, po katerem je toženka ugotovila stanovanjsko površino (in je skladen s šestim odstavkom 3. člena Odloka), ni skladen z opredelitvijo stanovanjske površine, določene v 60. členu ZSZ/84, kar pomeni, da ni zakonit. Vsaj tehnična in delno komunikacijska površina očitno ne sodi v definicijo stanovanjske površine, kot jo opredeljuje 60. člen ZSZ/84. 16. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka iz podatkov iz evidence REN upoštevati kot stanovanjsko površino zgolj površine, ki ustrezajo tretjemu odstavku 60. člen ZSZ/84, torej čisto tlorisno površino sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile, ter v zvezi s tem dopolniti postopek. Med te prostore prostori, ki niso del stanovanja, ne štejejo.

17. Ker je bilo zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje v postopku nepopolno ugotovljeno, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 86. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo organu v ponovni postopek. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem postopku ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Za odločanje o stvari sami sodišče ni imelo dovolj podatkov.

18. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15 EUR (25. člen ZUS-1, v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe. Stroške upravnega postopka bo moral tožnik zahtevati pri upravnem organu.