Jedro

Če se vabljeni lastnik parcele mejne obravnave udeleži, se po samem zakonu šteje, da je bil vabljen pravilno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Ljubljana (prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo odločila o evidentiranju kot urejene meje, o evidentiranju izravnanega dela meje ter o parcelaciji, vse v k.o. ..., glede parcel, ki jih je v izreku odločbe navedla. Obvezna priloga odločbe je tudi grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje ter stanja parcel po opravljeni parcelaciji, z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami. Organ v obrazložitvi navaja, da sta A in B 8. 4. 2008 vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, izravnanega dela meje in parcelacije parcel v k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje C. d.d. z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev; elaborat je potrdil odgovorni geodet D.D. V skladu z določbami 28., 61. in 48. člena ZEN se postopek evidentiranja urejene meje, izravnanega dela meje in parcelacije uvede na zahtevo lastnika parcele. Organ je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo ugotovil, da sta A. in B., ki sta vložila zahtevo, lastnika oziroma upravljalca v postopku udeleženih parcel. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da je bil zahtevi priloženi ustrezen elaborat. Organ je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo preveril, ali je bila lastnikom parcel, katerih meje so se urejale in katerih del meje se je izravnal, in lastnikom sosednjih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Iz dokazil o vabljenju je razvidno, da je bila vsem lastnikom zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Organ je nato opravil preizkus vloge po 35., 61. in 51. členu ZEN ter ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma za zavrnitev zahteve. Iz elaborata je razvidno, da je izravnava narejena v skladu z 61. členom ZEN. Prav tako je iz zapisnika mejne obravnave razvidno, da so se vsi lastniki, katerih parcele se izravnajo, in lastniki sosednjih parcel mejne obravnave udeležili in v zapisniku mejne obravnave podpisali izjavo o strinjanju s potekom izravnane meje, s čimer so izpolnjeni pogoji za evidentiranje izravnanega dela meje v zemljiškem katastru. Organ je dalje ugotovil, da je pogoj 1. odstavka 49. člen ZEN izpolnjen, ker je del meje parcele, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo, urejen v predhodnem postopku IDPOS 6769, 6604, 6491. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki sta jih navedla lastnika predmetnih parcel. Organ ugotavlja, katere stranke se niso udeležile mejne obravnave. Dalje navaja, da tožnica na mejni obravnavi ni soglašala s predlagano mejo, svoje meje pa ni pokazala, enako navaja še za dva lastnika, E.E. in F.F., glede G.G. pa, da na mejni obravnavi ni podpisal zapisnika, ker se ni strinjal s parcelacijo sosednje parcele. Organ navaja, da je za stranke, ki se mejne obravnave niso udeležile, v elaboratu ureditve meje priloženo popolno dokazilo, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da je bilo lastniku omogočeno, da ga je prejel vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Organ je nato stranke, ki na mejni obravnavi niso bile prisotne, skladno s 36. členom ZEN povabil k izjavi o poteku predlagane meje. Organ v nadaljevanju navaja, kateri lastniki so posredovali izjave o strinjanju s potekom predlagane meje ter v katerih primerih je bilo treba postaviti začasnega zastopnika lastnikom. Organ dalje navaja, da je v postopku ugotovil, da nekateri lastniki niso poslali izjave o strinjanju s potekom predlagane meje v skladu s pozivom. Kljub temu je strinjanje navedenih strank s potekom predlagane meje izkazano in sicer v skladu z 2. odstavkom 36. člena ZEN, ker se stranke v roku 15 dni od vročitve vabila k izjavi o poteku predlagane meje niso izjavile, čeprav jim je bilo vabilo pravilno vročeno in so bile v vabilu opozorjene na pravne posledice. Ker tožnica, enako F.F., na mejni obravnavi ni soglašala s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, svoje meje pa ni pokazala, se skladno s 5. odstavkom 31. člena ZEN šteje, da soglaša s potekom predlagane meje. Organ je skladno s 37. členom ZEN razpisal ustno obravnavo. Organ je še preveril, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo evidentiranje meje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen, nato pa je izdal odločbo na podlagi 40., 61. in 52. člena ZEN.

Ministrstvo za okolje in prostor RS (drugostopni organ) pa je z odločbo z dne 14. 3. 2009 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo. Drugostopni organ se strinja z odločitvijo in razlogi prvostopnega organa. Drugostopni organ v zvezi s pritožbenimi navedbami tožnice navaja, da je iz elaborata zemljiškokatastrske izmere, ki je priložen dokumentaciji zadeve (stran 3 – popis oddanih pošiljk), razvidno, da je bilo tožnici pravočasno poslano vabilo na mejno obravnavo in da so bile s tem spoštovane določbe 4. in 5. odstavka 30. člena ZEN (vabilo je bilo oddano na pošto 28. 8. 2007, mejna obravnava pa je bila opravljena 12. 9. 2007). Drugostopni organ še navaja, da je iz elaborata zemljiškokatastrske izmere, ki je priložen dokumentaciji zadeve (strank 18 in 19 – zapisnik z dne 12. 9. 2007), razvidno, da je tožnica na mejni obravnavi bila prisotna, vendar se s predlagano mejo ni strinjala in sicer zaradi predvidene parcelacije ter je celo priložila lastnoročno podpisano izjavo, v kateri pojasnjuje, zakaj se z meritvami ne strinja (priloga zapisnika). Bila je tudi opozorjena, da se v primeru, ko se s predlagano mejo ne strinja in svoje meje ne pokaže, šteje, da soglaša s predlagano mejo, ki jo je geodet predlagal na terenu. Tožnica je tudi izrazila zahtevo, da se meritve na meji med parcelo v njeni lasti (parcelna št. 477/15) in parcelo, ki je v postopku (parcelna št. 1707/187), ne izvajajo. Zapisnika tožnica ni podpisala, vendar je svoje pripombe kot prilogo priložila k zapisniku (lastnoročno podpisano in datirano na dan 12. 9. 2007). Na podlagi navedenega drugostopni organ njenim pritožbenim navedbam, da o mejni obravnavi ni bila obveščena in se je ni mogla udeležiti, ne more slediti. Iz zapisnika z dne 12. 9. 2007 izhaja, da je bila tožnica na mejni obravnavi prisotna ter da kljub opozorilu geodeta ni pokazala svoje meje, zato so izpolnjeni zakonski pogoji za nastop zakonske fikcije iz 5. odstavka 31. člena ZEN.

Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da so bile v postopku storjene številne kršitve, zaradi katerih po mnenju tožnice geodetski organ niti ne bi smel pričeti s postopkom. Iz odločbe organa druge stopnje izhaja, da se je tožnica udeležila mejne obravnave ter da na njej ni soglašala s predlagano mejo, vendar tožnica niti ni bila obveščena o tem, da bo mejna obravnava izvedena ter se je zato ni udeležila. To pa pomeni, da tožnici sploh ni bila dana možnost udeležiti se mejne obravnave ter podati svoje mnenje. Iz elaborata o ureditvi meje je razvidno, da v njem ni dokazila, da bi tožnica prejela obvestilo o mejni obravnavi oziroma da bi ji bilo tako obvestilo posredovano preko pošte. Glede na navedeno so vsa dejanja, opravljena v postopku, nična in nezavezujoča, ker k mejni obravnavi ni bila pravilno vabljena. Iz tega razloga tožnica nasprotuje izpodbijani odločbi ter sodišču predlaga, naj jo odpravi, pred tem pa naj na glavni obravnavi izvede predlagane dokaze (predlaga vpogled v spisno dokumentacijo upravnih spisov v zadevi). Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je kot stranki z interesom posredovalo tožbo v odgovor B., ki pa odgovora ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica izpodbija odločbo, s katero je bilo odločeno o evidentiranju kot urejene meje, o evidentiranju izravnanega dela meje ter o parcelaciji glede parcel v k.o. ..., ki jih odločba navaja, ob zatrjevanju, da je nezakonita, ker ji ni bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi kot lastnici parcele, ki meji na parcele, katerih meje so se urejale.

Po 4. odstavku 35. člen ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006, 65/07 odl. US) geodetski organ z odločbo zavrne zahtevo za evidentiranje urejene meje, če ni bila zagotovljena udeležba lastniku parcele, katere meja se ureja, in lastnikom sosednjih parcel (točka 7). Glede na to se sodišče s tožnico strinja, da bi bila izpodbijana odločba nezakonita oziroma nezakonita vsaj v delu, ki se nanaša na ureditev meja parcel, ki mejijo na njeno parcelo, če ji ne bi bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Vendar pa iz zapisnika mejne obravnave, ki je sestavni del elaborata ureditve meje, ki se nahaja v spisni dokumentaciji upravnih spisov, izhaja, da je tožnica na mejni obravnavi dne 12. 9. 2007 bila prisotna, da se s predlagano mejo ni strinjala zaradi poteka predvidene parcelacije ter da je podala še svojo pisno obrazložitev na naslednji strani zapisnika, in da je bila glede na njene izjave opozorjena, da se v primeru, če se s predlagano mejo ne strinja, ne pokaže pa svoje meje, šteje, da soglaša s predlagano mejo, kot jo je predlagal geodet na terenu. To pa pomeni, da so tožbene navedbe o tem, da tožnici ni bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi ter da se mejne obravnave ni udeležila, protispisne. Na zapisniku, vodenem na tipskem obrazcu, na mestu, ki je predvideno za podpis stranke, podpisa tožnice sicer ni, vendar pa je zapisniku priložena pisna izjava tožnice, podpisana in datirana na dan izvedbe mejne obravnave, to je 12. 9. 2007. Tudi ob tem, ko je drugostopni organ v svoji odločbi zavrnil njene pritožbene navedbe, da ji ni bila dana možnost udeležbe na mejni obravnavi, prav s sklicevanjem na njeno podpisano pisno izjavo z dne 12. 9. 2007 kot sestavni del zapisnika o mejni obravnavi ter na vsebino zapisnika v delu, ki ga je zapisal geodet, ki je mejno obravnavo vodil (med drugim, da je bila na mejni obravnavi prisotna), tožnica v tožbi ne podaja nobenih navedb o tem ter tudi ne pojasni, kako naj bi njena podpisana pisna izjava z dne 12. 9. 2007, če naj bi ona na mejni obravnavi ne bila prisotna, lahko bila vključena v zapisnik o mejni obravnavi, izvedeni navedenega dne, ter v tožbi tudi ne zatrjuje, da naj bi navedene pisne izjave ona ne dala oziroma ne podpisala. Z ozirom na to, da pa po povedanem zapisnik mejne obravnave (in glede na podatke, ki jih zapisnik mejne obravnave mora vsebovati po določbah 4. člena Pravilnika, Uradni list RS, št. 8/2007, 26/2007, med drugim o udeleženih vabljenih osebah, njihovih izjavah itd., se s takim zapisnikom dokazuje prisotnost lastnika na mejni obravnavi) izkazuje, da se je tožnica mejne obravnave udeležila (da bi izpodbila to ugotovljeno dejstvo, pa tožnica ni podala niti navedb, niti predložila dokazov), tožnica ne more uspeti s tožbenimi navedbami, da v elaboratu ureditve meje ni dokazila o tem, da bi tožnica prejela vabilo na mejno obravnavo oziroma da bi ji bilo tako vabilo posredovano po pošti. V primeru namreč, če se vabljeni lastnik parcele mejne obravnave udeleži, se po samem zakonu šteje, da je bil vabljen pravilno (4. odstavek 30. člena ZEN). Sodišče pa po pregledu spisne dokumentacije tudi pritrjuje ugotovitvi organa druge stopnje, da iz elaborata ureditve meje izhaja, da je bila tožnica na mejno obravnavo vabljena, kajti iz elaborata je razvidno, da je C. d.d., to je geodetsko podjetje, ki ga je izdelalo, med drugim tudi tožnici dne 28. 8. 2007 poslal priporočeno po pošti vabilo na mejno obravnavo, ki je bila izvedena 12. 9. 2007 (kar izhaja iz poštne knjige z žigom oddajne pošte). Navedene izkazane ugotovitve pa ne dajejo podlage le za zaključek, da je bila tožnica na mejno obravnavo vabljena, temveč tudi za zaključek, da je bila vabljena tako, kot zahteva zakon, saj je z listinami izkazano tudi pravilno vabljenje (5. odstavek 30. člena ZEN).

Ker je z zapisnikom mejne obravnave, ki je v spisni dokumentaciji upravnih spisov, tako izkazano, da se je tožnica mejne obravnave udeležila, izpodbijana odločba iz razloga po 7. točki 4. odstavka 35. člena ZEN v delu, ki se nanjo oziroma na meje parcele, katere lastnica je, nanaša, ni nezakonita. Če pa je bila tožnica na mejni obravnavi prisotna, ter ob tem ko iz zapisnika mejne obravnave izhaja, da svoje meje ni pokazala, je organ mogel šteti, v skladu z določbo 5. odstavka 31. člena ZEN, da tožnica s predlagano mejo soglaša, in tudi odločiti o evidentiranju tako urejene meje, zaradi česar sodišče nima podlage za ugotovitev, da se z izpodbijano odločbo posega v njene pravice oziroma pravne koristi.

Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US, 62/2010, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Predlagane glavne obravnave sodišče ni opravilo, saj je v zadevi moglo odločiti na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov, za katere je presodilo, da so bili izvedeni pravilno in da je bilo na njihovi podlagi pravilno in popolno ugotovljeno relevantno dejansko stanje (2. odstavek 51. člena ZUS-1, arg. a contrario).

Stroškovni zahtevek tožnice pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.