Jedro

Znesek, ki je potreben za kritje izvršilnih stroškov in ga je po sklepu o izvršbi zavezanec dolžan založiti, mora glasiti v tolarjih, ker se po zakonu o banki Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91) obveznosti in pravice v RS, ki glasijo na denar, izkazujejo v valuti RS in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki glasijo na valuto RS, če zakon ne določa drugače.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Republiškega sanitarnega inšpektorata Ljubljana z dne 26.5.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Sanitarnega inšpektorata mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 10.3.1993, s katerim je tožniku naložil, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa založi znesek 8.040 DEM preračunano v SIT na dan plačila, ki je potreben za kritje izvršilnih stroškov po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 2.12.1992. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da tožnik ni realiziral izvršljive odločbe, zato je organ sanitarne inšpekcije izdal navedeni sklep, ki se nanaša na posebne odpadke, deponirane na dvorišču v Ljubljani. Spor, ki ga ima tožnik z lastnico garaže, kjer je imel skladišče, ni stvar tega postopka in ne more vplivati na odločitve v tem postopku. Ta navedba ni izpodbojni razlog po 280. členu zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanaša na izvršljivo odločbo. Tožena stranka zavrača tudi navedbo tožnika, da je znesek za kritje izvršilnih stroškov naveden v nemških markah. Navaja, da iz izreka izhaja, da tožniku ni naloženo plačilo v nemških markah temveč v tolarjih, ki ustrezajo vrednosti, navedeni v nemških markah.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil dolžan razstrupiti posebne odpadke, ki so mu ostali tako v skladiščnem prostoru v garaži, kot v delavnici njegove galvanizacije v Ljubljani potem, ko je bila uradno, zaradi onesnaževanja okolja, njegova delavnica zaprta. V fazi, ko je tožnik iskal primerno inštitucijo za razstrupitev, pa je lastnica garaže, s katero je imel sklenjeno najemno pogodbo, ki je potekla 3.6.1992, še pred potekom pogodbe, v aprilu mesecu, znosila sode z odpadki na dvorišče in jih med seboj pomešala, pri tem so nekateri sodi popokali in je prišlo do izlitja tekočine iz sodov. Tožnik je v teku postopka pred inšpekcijskimi službami dejansko uredil razstrupitev vseh odpadkov, ki so se nahajali še v delavnici. Za tisti del odpadkov, ki jih je lastnica garaže znosila iz garaže in je med seboj pomešan, je potrebno izdelati ponovno analizo in odpadke razstrupiti, vendar obveznost ponovnih analiz in razstrupitve ne zadene tožnika, ker tega stanja sam ni povzročil. Zaradi nezakonitega ravnanja lastnice garaže je tožnik pri temeljnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo zaradi odstranitve in razstrupitve sodov (IP 617/92). Zadeva še ni zaključena. Meni tudi, da mu je tožena stranka neupravičeno naložila plačilo stroškov, ki jih izračunava v nemških markah, preračunanih v tolarje. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Tožnik v tožbi ugovarja, da mu je tožena stranka neupravičeno naložila plačilo stroškov, ki jih izračunava v nemških markah, preračunanih v tolarje. Po presoji sodišča je ugovor tožnika v tem delu utemeljen. Iz zakona o banki Slovenije (Uradni list št. 1/91 - ZBS) izhaja, da se vse obveznosti in pravice v Republiki Sloveniji, ki se glasijo na denar, izkazujejo v valuti Republike Slovenije in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki se glasijo na valuto Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače (71. člen). Glede na navedeno zakonsko določbo se po presoji sodišča mora znesek, ki je potreben za kritje izvršilnih stroškov in ga je po sklepu zavezanec - tožnik dolžan založiti, glasiti v tolarjih, ki so po zakonu o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91) denarna enota Republike Slovenije. Ni pa utemeljen ugovor tožnika, ki se nanaša na spor, ki ga ima tožnik z lastnico garaže, v kateri je imel skladišče odpadkov in so predmet odločbe z dne 15.5.1992, ki je izvršilni naslov. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da navedeni spor ni stvar tega postopka in ne more vplivati na odločtive v tem postopku. Sodišče meni, da bi navedeni ugovor tožnik lahko podal v postopku do izdaje navedene odločbe, ki je podlaga upravni izvršbi, ne more pa tega ugovora uspešno uveljavljati v upravni izvršbi, ker se v izvršbi ne odloča meritorno v upravni stvari, ki je že rešena z izvršilnim naslovom.

Ker se izpodbijani sklep glasi na znesek izražen v tuji valuti, je sodišče presodilo, da je sklep nezakonit in ga je zato odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS,, št. 1/91-I in 45/1/94).