Jedro

V primeru, ko obstoji nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, zaradi katerega preizkus sklepa ni mogoč, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da je vrednost spornega mejnega prostora ocenjena na 1.000,00 EUR. Določilo je potek meje med nepremičninami, ki so v lasti dedičev pokojnega predlagatelja ter nasprotnih udeležencev, in sicer tako, da meja poteka od točke A proti točki B in do točke J, v nadaljevanju pa po točkah M1, M2, M3, M4, M5, M6 in M7 ter nato v ravni liniji do parcele št. 822, kjer se meja ne označi. Odločilo je še, da je skica izvedenca sestavni del tega sklepa, da se popravijo površine parcel št. 776, 777 in 820/1 upoštevaje s tem sklepom določeno katastrsko mejo in predhodno evidentirano najverjetnejšo katastrsko mejo v evidenci zemljiškega katastra, da vsaka stranka nosi svoje stroške, ter da skupne stroške vsak do polovice nosita predlagatelj in prva nasprotna udeleženka.

2.Prva nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev ter vrnitev zadeve v ponovni postopek. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je v izreku sklepa določilo potek meje tudi od točke M7 do parcele št. 822. V obrazložitvi sklepa je pod 13. točko utemeljilo, da sodno določena meja poteka le do točke M7, dalje, ko poteka v ravni liniji do parcele št. 822, pa je označena le simbolno ter ni sodno določena in ostaja odprta. Izrek sklepa zato nasprotuje razlogom sklepa.

5.Nadalje je sodišče prve stopnje pod 1. točko obrazložitve opisalo parcele, katerih meje v tem postopku sploh niso bile urejane, ter so zato ti razlogi sklepa nejasni.

6.Zaradi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, pa tudi nejasnosti obrazložitve, pritožba utemeljeno uveljavlja, da pravice do pritožbe zoper sklep ni mogoče uresničiti. Ker torej preizkus sklepa zaradi gornjih pomanjkljivosti ni mogoč, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1.

7.Utemeljenosti drugih pritožbenih navedb zaradi ugotovljene procesne kršitve, ki že sama po sebi predstavlja razlog za razveljavitev, pritožbeno sodišče niti ni moglo presojati.

8.V tokratnem sojenju se sodišče prve stopnje do bistvenih trditev strank ni jasno izreklo. V posledici tega pritožbeno sodišče ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, saj bi opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb strank pomenilo kršitev pravice do pritožbe. Obravnavanje in preizkušanje navedb strank bi bilo namreč opravljeno le na eni stopnji sojenja. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen ter prvi odstavek 354. člena ZPP).

9.V novem postopku, ki bo moral biti voden po določbah ZNP-1 (na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZNP-1), bo moralo sodišče prve stopnje v izogib ponovnim napakam v sestavi sklepa svojo odločitev skrbneje oblikovati ter utemeljiti.

10.V izogib ponovnemu napačnemu materialnopravnemu izhodišču gre opozoriti, da po 27. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin del meje parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednji parcel. Krajišče dela meje, ki se določa, se zato ne more zaključiti kar sredi parcele, ampak se mora vedno zaključiti v zemljiškokatastrski točki, ki leži na meji med parcelama oziroma več parcelami.

11.Nadalje gre izpostaviti, da morajo biti v postopku za ureditev meje kot udeleženci postopka zajeti vsi lastniki zemljišč, med katerimi je sporna meja (tako po 132. členu ZNP kot po 168. členu ZNP-1), torej tudi lastniki parcel, katerih se sporna meja dotika.

12.Poudariti gre še, da materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavljata 77. in 78. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki določata kriterije, po katerih sodišče uredi mejo v nepravdnem postopku. Temeljni kriterij za ureditev meje po teh določbah je kriterij močnejše pravice. Pritožbeno ni sporno, da vrednost mejnega prostora znaša 1.000,00 EUR. Po drugem odstavku 77. člena SPZ se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade navedena domneva močnejše pravice, kar pa še ne pomeni, da ni več mogoča določitev meje po kriteriju močnejše pravice. V takem primeru namreč na podlagi ugotovljene močnejše pravice mejo določi sodišče. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska pravica, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice. V sedanjem postopku na tej pravni podlagi trditve strank sploh niso bile presojane. V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje zato opredeliti tudi do pravnorelevantnih trditev prve nasprotne udeleženke, da je potrebno mejo urediti do katastrske meje, ker je lastninsko pravico na parc. št. 820/1, ki je bila prej javno dobro ter del katere je sporni mejni prostor, pridobila na podlagi pravnega posla. Nato se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti še do trditev predlagatelja, ki so usmerjene v pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Predlagatelj namreč trdi, da je „več desetletij koristil sporni mejni prostor, ki je bil v naravi pot, ki se ni uporabljala“. Priposestvovanje, na podlagi katerega predlagatelj v predmetnem postopku zatrjuje pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru, je sicer res eden od možnih pravno veljavnih načinov pridobitve lastninske pravice, vendar mora predlagatelj dokazati z zakonom predpisane predpostavke (43. do 45. člen SPZ).

13.Glede na to, da iz podatkov spisa izhaja, da je parc. št. 822 javno dobro, in v kolikor bo potrebno mejo urediti do te parcele, gre izpostaviti, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.

14.O stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo zaradi razveljitve odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 365, 365-3, 366.

Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 27.

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 77, 78.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.