Jedro

Tožnik v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je plačilo obresti zahteval poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta).

Obrazložitev

Predlog se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 2.623,85 EUR z zamudnimi obrestmi po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti od 1. 8. 1995 do plačila in 6.273,08 EUR z zamudnimi obrestmi po obrestni meri zakonskih zamudnih obresti od 14. 4. 1998 do plačila in ji povrniti pravdne stroške. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v obrestnem delu spremenilo tako, da je obrestni tožbeni zahtevek zavrnilo, kolikor obresti presegajo glavnico 8.896,93 EUR. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije izpodbija zavrnilno odločitev glede obrestnega tožbenega zahtevka. Meni, da sodišče druge stopnje ni imelo zakonske podlage za uporabo 376. člena Obligacijskega zakona in bi se moralo opreti na 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Obresti se štejejo za glavni zahtevek le, če so temeljni in edini razlog za začetek pravde. Če pa je zahtevek za njihovo plačilo postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev (39. člen Zakona o pravdnem postopku). Take narave ne izgubijo niti, če so izračunane kot glavnica, niti ko je v postopku za revizijo sporna le odločitev o njih. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je njihovo plačilo zahteval poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta).

6. Vrhovno sodišče je nedovoljen predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrglo.