Jedro

Po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže. To določbo ni mogoče razlagati tako, da je pri tem potrebno upoštevati tudi določbo 1. odstavka navedenega člena, po kateri, če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah ZPP. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč določba 4. odstavka navedenega člena izjema od določbe 1. odstavka tega člena, ki pa se uporablja v vseh drugih primerih odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi v upravnem sporu, ne pa tudi v zadevah, ki se nanašajo na zavrnitev ali zavržbo tožbe ali na ustavitev postopka v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom (2. odstavek izreka izpodbijanega sklepa) je sodišče prve stopnje zavrnilo stroškovni zahtevek tožeče stranke. S sklepom (1. odstavek izreka izpodbijanega sklepa) pa je sodišče prve stopnje ustavilo postopek.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je stroškovni zahtevek tožeče stranke zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), po katerem trpi v primeru (med drugim, da se postopek ustavi) vsaka stranka svoje stroške postopka.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep (2. odstavek izreka izpodbijanega sklepa) tožeča stranka meni, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo, da se njen zahtevek za povračilo stroškov v upravnem sporu zavrne. V 4. odstavku 25. člena ZUS-1 je določeno, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče med drugim postopek ustavi. Vendar po njenem mnenju mora sodišče upoštevati tudi 1. odstavek navedenega člena, ki določa, da sodišče odloča o stroških postopka v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP). ZPP pa nedvoumno določa povračilo stroškov glede na uspeh v postopku. V obravnavani zadevi je povsem nesporno, da je v celoti uspela s svojim zahtevkom. Dejstvo, da ga je zaradi tega umaknila, pa ne more imeti za posledico, da mora nositi svoje stroške. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo razlogov za umik, je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev postopka. Smiselno predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu (2. odstavek izreka izpodbijanega sklepa) je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. To določbo ni mogoče razlagati tako, kot jo razlaga tožeča stranka, da je pri tem potrebno upoštevati tudi določbo 1. odstavka navedenega člena, po kateri, če sodišče v upravnem sporu odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah ZPP. Po mnenju pritožbenega sodišča je določba 4. odstavka navedenega člena izjema od določbe 1. odstavka tega člena, ki pa se uporablja v vseh drugih primerih odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi v upravnem sporu, ne pa tudi v zadevah, ki se nanašajo na zavrnitev ali zavržbo tožbe ali na ustavitev postopka v upravnem sporu. Določbo 4. odstavka navedenega člena je torej mogoče uporabiti le v navedenih primerih (zavrnitve ali zavržbe tožbe in ustavitve postopka) in jo kot posebno določbo ZUS-1 ni mogoče povezovati z določbami ZPP, ki se uporabljajo le v primerih odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi v upravnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena, v zvezi z 72. členom in 2. odstavkom 82. člena ZUS-1, zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek izreka izpodbijanega sklepa).