Jedro

ZTLR je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika, ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 63. člena ZTLR). Bistven del hipoteke je torej poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira - da ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in da se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo. To sodno uveljavljanje poplačilne pravice s t. i. hipotekarno tožbo pa po takrat veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno. Ker določba drugega odstavka 266. člena SPZ, ki je uvrščena med prehodne in končne določbe SPZ, predpisuje, da zastavna pravica, pridobljena pred uveljavitvijo novega zakona ostane v veljavi z vsebino, kot je bila ustanovljena, je v obravnavanem primeru hipoteka ostala v veljavi vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku izreka spremeni tako, da se ugovoru ugodi še za znesek stroškov v višini 781,92 EUR in se sklep o izvršbi za ta znesek razveljavi ter predlog za izvršbo v tem obsegu zavrne.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu drugega odstavka izreka potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi I 112/2017 z dne 16. 6. 2017 razveljavilo za znesek 28.018,56 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in za zakonske zamudne obresti od zneska glavnice 46.209,40 EUR od 27. 12. 1999, od zneska stroškov 822,92 EUR od 25. 1. 2001 in od zneska stroškov 781,92 EUR od 25. 5. 2005 dalje do plačila ter predlog za izvršbo v tem obsegu zavrnilo (prvi odstavek izreka). V preostalem delu je ugovor zavrnilo tako, da je sklep o izvršbi ostal v veljavi za glavnico v višini 46.209,40 EUR, za znesek stroškov v višini 822,92 EUR in za znesek stroškov v višini 781,92 EUR (drugi odstavek izreka).

2. Proti zavrnilnemu delu sklepa (drugi odstavek izreka) se dolžnika pravočasno pritožujeta. Kot bistveno izpostavita, da je upnik izvršbo predlagal na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe iz leta 1999 in sporazuma o zavarovanju iz leta 1994, pri tem pa terjatve v predlogu ni specificiral. Glede višine je sodišče uporabilo izključno sklepe o dovolitvi izvršbe. Trdita, da iz izvršilnega naslova - sporazuma o zavarovanju glavne terjatve, znesek glavnice in zapadlost terjatve ni razvidna. Upnik bi glavnico moral izkazati po višini, ne pa se zgolj sklicevati na sporazum o zavarovanju. Poudarjata, da sklep o dovolitvi izvršbe ne more biti izvršilni naslov za glavnični del terjatve, temveč samo za stroške. Upnik že v predlogu za izvršbo ni izkazal, da je ob vložitvi obstajala terjatev najmanj v višini tiste, ki je zavarovana z vknjiženo hipoteko, niti te ni ustrezno specificiral z obrazložitvijo. Mnenja sta, da tudi, če je načelno pritrditi stališču sodišča o poplačilu iz zastavljene stvari tudi zastarane glavnične terjatve, to določilo v konkretnem primeru ni upoštevno, ker upnik ni izkazal niti zneska z zastavno pravico zavarovane terjatve, kot je ta razviden iz zemljiške knjige. Predlagata spremembo sklepa tako, da se ugovoru v celoti ugodi, upniku pa naloži plačilo stroškov dolžnikov.

3. Upnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev ter predlaga naložitev vseh stroškov postopka dolžnikoma.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ sta izvršilni naslov izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava. Po drugem odstavku 251.c člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), ki je urejal postopek izvršbe in zavarovanja pred ZIZ,1 ima moč sodne poravnave tudi podpisani zapisnik o sporazumu strank po prvem odstavku 251.c člena ZIP.2 Prav tako je sodna odločba sklep izvršilnega sodišča, v katerem le to samo odloča o materialno pravni pravici. Sklep o dovolitvi izvršbe v delu, v katerem izvršilno sodišče odloči o stroških izvršilnih dejanj tako predstavlja izvršilni naslov za izterjavo teh stroškov. Temu, da navedeni listini predstavljata izvršilni naslov, dolžnika v pritožbi ne oporekata in ravno na podlagi teh listin je upnik predlagal izvršbo, in sicer na podlagi zapisnika o sporazumu strank je predlagal izterjavo zavarovane terjatve in na podlagi sklepov o izvršbi izterjavo izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje jo je na tej podlagi utemeljeno dovolilo.

6. V uvodu predloga za izvršbo je upnik jasno navedel, da predlaga izvršbo na podlagi izvršilnega naslova: sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. R 157/94, pravnomočnega sklepa o izvršbi opr. št. In 74/99 in pravnomočnega sklepa o izvršbi opr. št. In 46/2005, v obrazložitvi pa podrobno pojasnil dosedanji potek sodne izterjave terjatve, prenos terjatev in spremembe lastništva na nepremičnini. V predlogu za izvršbo izvršilnih naslovov ni le določno označil, kot to zahteva peti odstavek 40. člena ZIZ, temveč je te tudi predložil, s čimer je bil sodišču omogočen preizkus skladnosti izvršilnih naslovov s predlogom za izvršbo.

7. Zavrniti je pritožbena izvajanja, da upnik v predlogu terjatve ni specificiral. Nasprotno, v predlogu je natančno navedel, da je njegova terjatev po sporazumu o zavarovanju denarne terjatve glavnica v višini 11,073.620,00 SIT s pripadajočimi pripadki. Hkrati je pojasnil, da je bila na podlagi tega sporazuma s sklepom o izvršbi In 74/99 z dne 11. 1. 2001 dovoljena izvršba za znesek 17,787.987,70 SIT s pripadajočimi pripadki. V tej višini je tudi predlagal izterjavo denarne terjatve po sporazumu o zavarovanju denarne terjatve. Ker lahko sodišče dovoli izvršbo največ v obsegu kot predlaga upnik, ni pa ovir, da dovoli manj kot upnik zahteva, pri čemer mora terjatev izhajati iz izvršilnega naslova, je sodišče v obravnavanem primeru ob izkazanem zastaranju obresti in ugovornem neuveljavljanju prenehanja terjatve iz drugih razlogov, utemeljeno dovolilo izvršbo v višini glavnice, kot izhaja iz izvršilnega naslova, to je zapisnika o sporazumu strank o zavarovanju denarne terjatve R 157/94. V sporazumu je razvidna višina te glavnice, prav tako čas obveznosti odplačevanja 8 let, in s tem njena zapadlost. 8. Po 368. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), veljavnem v času sklenitve sporazuma, enako določa tudi sedaj veljavni 343. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), se upnik, čigar terjatev je zavarovana s hipoteko, ki je vpisana v javni knjigi, lahko iz zastavljene nepremičnine poplača za glavnični del, četudi je glavna terjatev zastarala.

9. Ker je upnikova terjatev iz sporazuma o zavarovanju denarne terjatve s hipoteko R 157/94 zavarovana s hipoteko, ki je tudi vpisana v zemljiški knjigi (ID 13262831), je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo ugovor zastaranja v obsegu glavnice v višini 11,073.620,00 SIT oziroma 46.209,40 EUR, kot tudi ugovor zastaranja za izvršilne stroške iz sklepa In 74/99 z dne 11. 1. 2001 v višini 197.205,00 SIT oziroma 822,92 EUR. Iz zemljiške knjige je namreč razvidno, da je bila na podlagi predmetnega sklepa vknjižena zaznamba izvršbe (ID 1365344).

10. Sodišče prve stopnje pa ni imelo podlage za dovolitev izvršbe za izvršilne stroške iz sklepa In 46/2005 z dne 15. 9. 2005. Iz podatkov zemljiške knjige ni razvidno, da bi bila na podlagi tega sklepa zaznamovana izvršba in posledično vknjižena hipoteka za zavarovanje terjatve iz tega sklepa. Sodišče druge stopnje je zaradi ugotovljenega pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano odločitev spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo še za znesek 781,92 EUR ter odločilo kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče druge stopnje še dodaja, da po tretjem odstavku 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve. Vendar je v obravnavanem primeru bistveno, da je upnik pridobil zastavno pravico za terjatev po sporazumu o zavarovanju terjatve in po sklepu o izvršbi In 74/99 pred uveljavitvijo SPZ, to je pred 1. 1. 2003, torej po določbah tedaj veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Ta je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika, ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 63. člena ZTLR). Bistven del hipoteke je torej poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira - da ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in da se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo. To sodno uveljavljanje poplačilne pravice s t. i. hipotekarno tožbo pa po takrat veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno. Ker določba drugega odstavka 266. člena SPZ, ki je uvrščena med prehodne in končne določbe SPZ, predpisuje, da zastavna pravica, pridobljena pred uveljavitvijo novega zakona ostane v veljavi z vsebino, kot je bila ustanovljena, je v obravnavanem primeru hipoteka ostala v veljavi vključno z upravičenjem hipotekarnega upnika po časovno neomejenem uveljavljanju poplačilne pravice.3

12. Ker so stranke zgolj predlagale, da se pritožbeni stroški naložijo drugi stranki, stroškov pa niso zaznamovale, sodišče druge stopnje o njih ni sprejelo odločitve (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 ZIZ je začel veljati 15. 10. 1998. 2 Na predlog strank določi sodišče narok, na katerem v zapisniku ugotovi sporazum strank o obstoju terjatve in času njene dospelosti ter njuno soglasje, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika oziroma s popisom zastavne pravice na premičnih stvareh dolžnika zavaruje denarna terjatev (prvi odstavek 251.c člena ZIP). 3 Pri tehtanju, ali gre za neenak položaj dolžnikov, ki so dogovorili ustanovitev hipoteke po uveljavitvi SPZ in tistimi, ki so dogovorili ustanovitev hipoteke pred njegovo uveljavitvijo, je potrebno upoštevati tudi položaj hipotekarnih upnikov, ki so pred uveljavitvijo SPZ dogovorili in ustanovili hipoteko v skladu s takrat veljavnim materialnim pravom, določbami ZTLR, po uveljavitvi SPZ pa so stranke dogovarjale in ustanavljale hipoteko v skladu s materialnopravnimi določbami SPZ.