Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala razlog za položitev sodnega depozita, sodišče prve stopnje pa je pravilno izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverilo hitro in na podlagi verjetnosti ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugodi predlogu in se predlagateljici dopusti, da v sodni depozit položi denar v znesku 23.000,00 EUR v korist nasprotnega udeleženca, na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, št. 01100-6960421952, s sklicem na št. SI00-000220324-1 (točka I. izreka sklepa sodišča prve stopnje). Nasprotnemu udeležencu se izplačajo deponirana denarna sredstva na njegovo zahtevo (točka II. izreka sklepa sodišča prve stopnje). Če nasprotni udeleženec v petih (5) letih od pravnomočnosti tega sklepa deponiranih denarnih sredstev ne bo prevzel, bo sodišče izdalo sklep, s katerim bo ugotovilo, da je pravica do deponiranih sredstev zastarala in da le-ta postanejo lastnina Republike Slovenije (točka III. izrek sklepa sodišča prve stopnje).

2.Zoper naveden sklep vlaga po svojem pooblaščencu nasprotni udeleženec pravočasno pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje v celoti, in sicer zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 6. točki prvega

odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 41.

členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), saj predstavlja postopek sodnega depozita način za prikritje kaznivega dejanja goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), saj stranki nista v upniško-dolžniškem razmerju in želi predlagateljica s sodnim depozitom vzpostaviti upniško-dolžniško razmere, ki ga ni in s tem prikriti sledove kaznivega dejanja. Nasprotni udeleženec v pritožbi obsežno pojasnjuje, da upniško in dolžniško razmerje med predlagateljico in nasprotnim udeležencem ne obstoji, ker je prodajna pogodba 1/2022 z dne 6. 9. 2022 razvezana in posledično je tudi Aneks št. 1 z dne 6. 2. 2024 neveljaven oziroma zaradi kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, ničen. Zaradi navedenega je nasprotni udeleženec predlagateljici upravičeno vrnil znesek 23.000,00 EUR, saj je slednji predstavljal plačilo brez temelja, s čimer je bil nasprotni udeleženec neupravičeno obogaten. Nasprotni udeleženec bo zaradi goljufije zoper predlagateljico vložil tudi kazensko ovadbo, v teku pa je kljub prvotnem umiku tožbe, nov pravdni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. P 286/2024. Predlagateljica je namreč sodni depozit sprožila, ko je dobila vročeno tožbo nasprotnega udeleženca, saj je predhodno tudi kupnino plačala po vročitvi tožbe, saj namena po izpolnitvi nikdar ni imela. Upoštevaje navedeno nasprotni udeleženec predlaga sodišču druge stopnje, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, s stroškovno posledico za predlagateljico.

3.Predlagateljica je po svojem pooblaščencu pravočasno vložila odgovor na pritožbo, s katerim nasprotuje pritožbenim navedbam v celoti in se zavzema za njeno zavrnitev, s stroškovno posledico za nasprotnega udeleženca. Obsežno navaja, da gre v primeru pogodbe in aneksa za v celoti veljaven pravni posel, ki je bil tudi že v celoti obojestransko realiziran s tem ko je predlagateljica deponirala denarna sredstva. Kategorično prereka vse navedbe nasprotnega udeleženca, da je žrtev kaznivega dejanja, saj gre za zavržne obtožbe na račun pokojnega in njegove matere, v zvezi s katerimi je podan sum, da izpolnjujejo vse zakonske znake kaznivega dejanja razžalitve po 160. členu KZ-1.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Določbe ZPP se uporabljajo subsidiarno in smiselno, na podlagi 42. člena ZNP-1, ki določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače.

6.Sodišče druge stopnje v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (določba 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) ter pritožbenih navedb ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, nanj pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem ni storilo absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

7.Nasprotni udeleženec neutemeljeno zatrjuje kršitev določbe 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Slednja določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. člena ZPP). Procesno razpolaganje je nedovoljeno, kadar materialno pravo njegovih učinkov ne bi dopustilo.

Nedovoljena razpolaganja strank določa torej tudi tretji odstavek 3. člena ZPP, in sicer sodišče ne prizna razpolaganj strank, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in moralnim pravilom. Namen te določbe je v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oz. prepovedi materialnega prava. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje svoje odločbe ni oprlo na nedovoljena razpolaganja strank, saj je v okviru nepravnega postopka pravilno uporabilo določbe, ki urejajo sodni depozit in določbe, ki urejajo upniško zamudo. Zakonski znaki določbe 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v predmetni zadevi oziroma postopku pred sodiščem prve stopnje tako niso podani. V posledici obrazloženega, zlasti, ker torej preizkus dovoljenosti razpolaganja praviloma vedno vključuje tudi uporabo materialnega prava, bo sodišče druge stopnje pravilno uporabo slednjega obrazložilo v nadaljevanju.

8.Sodni depozit je eden od nepravdnih postopkov, urejen v 203. do 214. členu ZNP-1. Sodišče sprejme sodni depozit, če predlagatelj izkaže, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v sodni depozit, in če položi predujem za stroške (primerjaj 207. in 209. člen ZNP-1), pogoje pa določa OZ v poglavju o položitvi stvari (302. do 310. člen OZ). Dolžnik lahko položi dolgovano stvar (v konkretnem primeru denar) pri sodišču, če je: a) upnik v zamudi, b) neznan ali se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, c) če je upnik poslovno nesposoben in nima zakonitega zastopnika. Predlagateljica v konkretni zadevi zatrjuje prvi razlog, namreč upniško zamudo nasprotnega udeleženca.

9.Razlog za položitev sodnega depozita mora predlagatelj izkazati s stopnjo verjetnosti, izpolnjenost pogojev za sodni depozit se preverja hitro in na podlagi verjetnosti.

Vprašanje pravilnosti izpolnitve v obligacijskopravnem smislu za odločanje o (ne)utemeljenosti predloga za sodni depozit ni bistveno.

Če je sodni depozit kot način izpolnitve napačen, to pomeni, da predlagatelj svoje obveznosti ni (pravilno) izpolnil, vendar to vprašanje ni predmet presoje sodišča v postopku odločanja o predlogu za sodni depozit.

10.Sodni depozit ima za upnika pravne učinke samo, če dolžniško-upniško razmerje obstaja in upnik noče ali ne more sprejeti izpolnitve. Če dolžniško-upniško razmerje, kakršnega predlagatelj zatrjuje v predlogu za sodni depozit med njim in (domnevnim) upnikom ne obstaja, je jasno, da sodni depozit na pravice ali obveznosti nasprotnega udeleženca ne more imeti nikakršnega vpliva, tudi stroške depozita nosi predlagatelj (primerjaj 208. člen ZNP-1). Zato ni potrebno, da bi sodišče v fazi odločanja o predlogu za sodni depozit izvajalo dokazni postopek kot v pravdni zadevi, ali dolžniško-upniško razmerje resnično obstaja, temveč zadošča, da predlagatelj to razumno utemelji vsaj s stopnjo verjetnosti.

11.V konkretnem primeru, kjer se zatrjuje obstoj pravnega razmerja na osnovi sklenjenega aneksa št. 1 z dne 6. 2. 2024 k prodajni pogodbi št. 1/2022 z dne 6. 9. 2024, vezan na Prodajno pogodbo št. 1/2022 z dne 6. 9. 2022, sklenjeno med A. A. kot kupcem in nasprotnim udeležencem kot prodajalcem, katere predmet je bil nakup nepremičnine, se pritožbeno sodišče pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da zadostujejo trditve in dokazi, ki jih je predlagateljica predložila, med drugim zgoraj naveden aneks k pogodbi (priloga A4), vezan na prodajno pogodbo (priloga A2), sklep o dedovanju (priloga A3), potrdilo NLB d.d. (priloga A6), iz katerega je razvidno, da je predlagateljica z dne 18. 7. 2024 izvedla plačilo 23.000,00 EUR na TRR nasprotnega udeleženca, slednji pa ji je dne 29. 7. 2024 znesek v enaki višini vrnil z nakazilom na njen TRR, kot izhaja iz potrdila NLD d.d. (priloga A8), s čemer je nasprotni udeleženec zavrnil izpolnitev predlagateljice, s čemer je izpolnjen pogoj po prvem odstavku 300. člena OZ, saj je posledično prišlo do upniške zamude.

12.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala razlog za položitev sodnega depozita, sodišče prve stopnje pa je pravilno izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverilo hitro in na podlagi verjetnosti ter pravilno uporabilo materialno pravo. Obsežna pritožbena zatrjevanja, med drugim, da sta prodajna pogodba in aneks nična ter da je bilo storjeno kaznivo dejanje goljufije, so za predmetni postopek sodnega depozita nepotrebna in pravno nerelevantna.

13.Drugače povedano: če nasprotni udeleženec ni s predlagateljico v nikakršnem razmerju, dejstvo, da je slednja pri sodišču položila denar, nanj ne vpliva; če pa meni, da izpolnitev predlagateljice ni ustrezna, bo to ne glede na depozit lahko uveljavljal v drugih postopkih. Kot je v pritožbi navedel nasprotni udeleženec, je v teku že pravdni postopek, kjer se bo torej ugotovila (ne)veljavnost predmetnih pogodb oziroma upniško - dolžniškega razmerja. Poleg tega tudi nestrinjanje nasprotnega udeleženca s sodnim depozitom ne more biti razlog, da sodišče sodnega depozita ne bi dovolilo.

14.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15.Odločitev o stroških temelji na določbi 40. člena ZNP-1, ki določa, da v nepravdnem postopku vsaka stranka načeloma nosi svoje stroške postopka. V zvezi s postopkom sodnega depozita ni nobenih posebnih določil glede stroškov pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da nasprotni udeleženec v pritožbi graja kršitev 6. točke prvega odstavka 339. člena ZPP, vendar glede na obrazložitev pritožbe in dejstva, da prvi odstavek 339. člena ZPP nima 6. točke, niti nobene druge točke, temveč določa po točkah kršitve drugi odstavek 339. člena ZPP, sodišče druge stopnje meni, da nasprotni udeleženec izpodbija kršitev 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

2Sodišče druge stopnje meni, da gre za očitno tipkarsko pomoto, saj 41. člen ZNP-1 določa predujem za stroške izvedbe dokaza, medtem ko 42. člen ZNP-1 določa subsidiarno in smiselno uporabo ZPP, pri čemer je glede na navedbe očitno mišljen 42. člen ZNP-1.

3Zobec, J. (2009). Komentar k 339. členu ZPP, v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ude, L. (ur.), Galič, A. (ur.), Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije: GV Založba, str. 284.

4Primerjaj sklepe VSL I Cp 1742/2000 z dne 24. 1. 2001, I Cp 4503/2010 z dne 9. 3. 2011, I Cp 622/2011 z dne 7. 9. 2011 in sklepa VSM I Cp 603/2019 z dne 12. 9. 2019 ter I Cp 1202/2017 z dne 19. 1. 2018.

5Tako sklep VSRS II Ips 383/2010 z dne 14. 4. 2011.

6Glej tudi: VSL Sklep II Cp 839/2022 z dne 26. 5. 2022.

7Čujovič, M. (2022). Komentar k 210. členu ZNP-1, v: Zakon o nepravnem postopku s komentarjem, Kraljič, S. (ur.), Kežmah, U. (ur.), Čujovič, M. (ur.), Maribor: Založba WD, str. 656.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 300, 300/1, 302 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 40, 42, 203, 207, 209, 210 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-6, 341, 350, 365, 365/1, 365/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.