Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje ugovora zastaranja v pobot uveljavljanih terjatev.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje ugovora zastaranja v pobot uveljavljanih terjatev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znaša tožničina terjatev do toženca 131.139,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2019 dalje do plačila, toženčeva terjatev do tožnice pa 19.055,35 EUR. Odločilo je, da je po pobotu obeh terjatev toženec dolžan v roku 15 dni plačati tožnici znesek 112.084,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2019 dalje do plačila, kar pa sta zahtevala tožnica s tožbo in toženec s pobotnim ugovor več ali drugače, pa je zavrnilo. Zavrnilo je tudi toženčev nasprotni zahtevek, s katerim je toženec od tožnice zahteval plačilo 259.161,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila. Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožnici njene stroške obeh postopkov (po tožbi in nasprotni tožbi) v višini 11.132,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca (in tožnika po nasprotni tožbi) zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je bila s pravnomočno sodbo – ki je bila izdana v ponovljenem postopku na podlagi sklepa o ugoditvi revizije, ki jo je vložil toženec – s katero se je ugotovila višja tožničina terjatev (za 21.031,40 EUR) in nižja terjatev, ki jo je s procesnim pobotom uveljavljal toženec (za 7.985,09 EUR9 oziroma se je tožencu naložilo v plačilo višja denarna glavnica (za 29.016,49 EUR), kot je bila tožencu naložena z razveljavljeno pravnomočno sodbo, kršena prepoved spremembe sodbe v škodo toženca? 2) Ali izpodbijana sodba, s katero se je pritožbeni očitek nedopustne spremembe sodbe sodišča prve stopnje v škodo toženca zavrnil z ugotovitvijo, da je do razlike v tožničini terjatvi prišlo zgolj zaradi višjega zneska zakonitih zamudnih obresti, ki temelji na neresničnem povzetku višine toženčeve terjatve do tožnice iz pobotnega ugovora in višine terjatve, ki jo je po opravljenem pobotu toženec dolžan plačati tožnici, podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka? 3) Ali se je z izpodbijano sodbo opravila dolžna dokazna ocena, ki terja presojo vsakega dokaza, vseh dokazov skupaj in celotnega uspeha, ki mora temeljiti na enakih izhodiščih pravdnih strank? 4) Ali se je z izpodbijano sodbo neutemeljeno izognilo vsebinski presoji pritožbenih očitkov, s katerimi je toženec opozarjal prav na nekonsistentnost izhodišč dokazne presoje ter na njene pomanjkljivosti, kar utrjuje vtis, da pravdni stranki tudi v ponovljenem postopku nista bili obravnavani na enak in pošten način? Predlagatelj v predlogu uveljavlja tudi, da je pritožbeno sodišče napačno uporabilo materialno pravo glede zastaranja. Navaja, da glede vprašanja, kot je bilo dopuščeno s sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 377/2018 (Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko se nista oprli na določbo 314. člena Obligacijskega zakonika glede učinkov uveljavljanja v pobot zastarane terjatve oziroma konkretno, ali je pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot ali trenutek, ko je v postopku podan ugovor pobota?) še ni oblikovana sodna praksa in je tudi Vrhovno sodišče že ugotovilo, da so o tem vprašanju podani pogoji za dopustitev revizije. Z dopisom, vloženim 23. 10. 2010, se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 77/2019 z dne 28. 8. 2020, s katerim je bilo odločeno o dopuščeni reviziji (II DoR 377/2018) po vložitvi predloga za dopustitev revizije. Uveljavlja kršitev po 14. in 15.. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev 22. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).