Jedro

Služnostni zavezanec je upravičen zahtevati prestavitev služne poti, ki poteka ob njegovi hiši, če nova pot ne nudi služnostnemu upravičencu bistveno slabšega dostopa do gospodujočega zemljišča.

Izrek

Ugodi se pritožbi, izpodbijana sodba prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku glede prestavitve služnostne poti, ki poteka po zemljišču v lasti tožeče stranke za potrebe gospodujočega zemljišča toženca.

Tožena stranka se pravočasno pritožuje proti navedeni sodbi, v kolikor je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, zaradi pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) ne pozna določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče utesniti že vzpostavljeno služnostno pravico. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tudi odločalo o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Tožniki so namreč dne 12.10.1993 vložili tožbo, s katero zahtevajo, da se ponovno odloči o služnostni pravici, o kateri je bilo pravnomočno odločeno leta 1986. Sodišče je nadalje zmotno ali pa vsaj nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pritožnik ves čas poudarja, da je zahtevani zamik trase služnostne poti neizvedljiv zaradi konfiguracije terena, ki se v severni smeri od pročelja tožnikove hiše strmo dviga. Nagib dosega celo 24 %, kar daleč presega dovoljeni nagib cestišča po cestnoprometnih predpisih. Te sporne okoliščine sodišče prve stopnje sploh ni razjasnilo. Imenovalo je sicer izvedenca gradbene stroke, ki pa sta vprašanje obravnavala z vidika svoje stroke in ne z vidika prometne varnosti. Ker se je izvedenec zavedal problematičnosti nagiba cestišča v primeru prestavitve obstoječe poti, je predlagal, da se priključek uredi tako, da se dvigne niveleta na južnem robu za 20 do 25 cm in se vsaj začetni del poti v dolžini 10 m asfaltira, da bi tako preprečili izpiranje gramoznega materiala. Sodišče je napačno presojalo dejansko stanje, ko je sprejelo ugotovitev, da je tožeča stranka z nasutjem trase služnostne poti stanje sanirala. Tožeča stranka je povsem nestrokovno in le nekaj dni pred obravnavo in ogledom, poskušala zmanjšati nagib z nasutjem gramoza. Ob prvem večjem deževju bo meteorna voda zanesljivo izprala zgolj nasuti gramoz in bo stanje slej ko prej nespremenjeno. Stanje torej ni sanirano kot je predlagal izvedenec in zato niso izpolnjeni pogoji za preložitev trase služnostne poti.

Zamik služnostne poti, tako kot jo je dovolilo sodišče prve stopnje, predstavlja tolikšno omejitev obstoječe služnostne pravice, da je služnost vožnje dejansko onemogočena.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljene so sicer pritožbene trditve o "utesnitvi" obstoječe služnostne pravice, s katerimi pritožnik očitno oporeka sporni prestavitvi služnosti. Stvarna služnost se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (1. odst. 50. čl. ZTLR). Zato je lastnik služečega zemljišča vedno upravičen zahtevati prestavitev služnostne poti, če bi bila v takšnem primeru služna stvar manj obremenjena. Tožeča stranka tako načeloma upravičena zahtevati prestavitev služnostne poti iz neposredne bližine njene stanovanjske hiše. Na pravilnost odločanja o prestavitvi služnostne poti tudi ne vpliva dejstvo, da je sodišče pravnomočno odločilo o priposestvovanju toženčeve služnostne pravice. Bistveno za prestavitev služnosti je predvsem, da nova služnostna pot služnostnemu upravičencu ne omogoča bistveno slabšega dostopa. S tem v zvezi pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo primernosti nove dostopne poti z vidika prometne varnosti. Pritožnik je že v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da bo imel novi dostop prevelik naklon in bi bila zato lahko celo onemogočena vožnja z motornimi vozili. V takšnem primeru bi bil toženčev položaj po prestavitvi služnostne poti seveda bistveno slabši kot poprej in zato ne bi bile podane predpostavke za predlagano prestavitev služnosti.

Ker je tako sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo na podlagi 355. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku predvsem z ustreznim izvedencem razjasni vprašanje ali je mogoče s predlagano prestavitvijo služnostne poti toženi stranki zagotoviti dostop, ki ne bo bistveno slabši od tistega, ki ga sedaj uporablja (362. čl. ZPP).