Jedro

Ugotovljena potencialna samomorilnost, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno motnjo, predstavlja veliko nevarnost ponovnega avtoagresivnega ogrožanja, ki glede na naravo ugotovljene duševne bolezni predstavlja konkretno in realno ogrožanje zdravja in življenja nasprotnega udeleženca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je s sklepom Pr 168/2022 z dne 4. 8. 2022 odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek SVZ A. za čas šest mesecev od dneva sprejema, začasno - do sprostitve prostega mesta v SVZ, a najdlje do 4. 2. 2023, pa se mu podaljša bivanje v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice B. (v nadaljevanju PB); da je bilo v čakanju na prosto mesto v SVZ podaljšano bivanje na oddelku pod posebnim nadzorom PB na podlagi sklepov sodišča z dne 31. 1. 2023, 1. 8. 2023 in 29. 1. 2024 do 4. 8. 2024. Odločilo je, da je predlog predlagatelja (PB) za sprejem nasprotnega udeleženca v SVZ še vedno utemeljen in da se zaradi čakanja na sprostitev prostega mesta v SVZ A. nasprotnemu udeležencu podaljša bivanje na oddelku pod posebnim nadzorom PB do 4. 8. 2024 (sklep pod točko II/1 in 2). O stroških postopka je odločilo, da bremenijo proračun (točka II/3).

2. Zoper sklep se po postavljeni odvetnici pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 in 30. členom ZDZdr3. Predlaga spremembo z odpravo ukrepa, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da za podaljšanje zadržanja na oddelku PB pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve niso kumulativno podani vsi zakonski pogoji iz 39. člena ZDZdr. V sklepu ni konkretiziranih razlogov o odločilnih dejstvih. Neutemeljen, nesklepčen in nepopoln je predlog predlagatelja. Nima razlogov in ustrezne trditvene podlage. Sodišče je ne more dopolniti preko zaslišanja prič. Sodišče bi moralo ponovno presoditi, ali v času odločanja še obstajajo pogoji za namestitev v SVZ A. Angažiralo je izvedenca dr. C. C. Podal je mnenje, da je nasprotni udeleženec odvisnik, pri katerem ni hudo motene presoje realnosti, pri katerem se odpira vprašanje o smiselnosti večletnega predpisovanja antidepresiva, ker je nezadovoljen že zaradi dolgotrajnega odvzema prostosti in prisilnih ukrepov sodišča. Predlagatelj in nasprotni udeleženec njegovemu mnenju nista nasprotovala. Za postavitev nove izvedenke ni bilo dejanske niti pravne podlage. Podana je kršitev določb postopka. Sodišče se ni zadostno opredelilo, zakaj ni upoštevalo mnenja dr. C. C. Nekritično je sledilo izvedenki dr. D. D., zlasti zato, ker v dopolnitvi mnenja ni konkretizirala "hude ogroženosti" pri nasprotnem udeležencu. Zaključke o ogroženosti gradi le na podlagi podatkov o samomorilnosti nasprotnega udeleženca, ki je obstajala pred 4. 8. 2022. Ostalo so predvidevanja, abstraktne hipoteze, ki nimajo podlage v spisu, v dejanskem stanju in zadnjih dogodkih. Abstraktna možnost ogrožanja zdravja/življenja ne dosega zakonsko predvidenih pogojev za izrek takega ukrepa. Izvedenka ni odgovorila na pripombe nasprotnega udeleženca (na podlagi katerih dejstev gradi zaključke o blodnjah, o njihovi vsebini, zakaj jih ni zaznal dr. C. C.). Ker se do teh pripomb ni dodatno opredelila, je ostalo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. V spisu ni podatkov o blodnjah, protispisne so navedbe, da je nasprotni udeleženec okupiran s samomorom. Dejstvo, da uživa PAS, ni razlog za prisilno hospitalizacijo. Sklep temelji na oddaljenih preteklih dogodkih, ne na obstoječem dejanskem stanju v času odločanja ter na statistiki potencialne možnosti samomora oseb s psihozo. Razlogov za prisilni ukrep ni. Prisilna hospitalizacija na zaprtem oddelku PB, ki traja trikrat dlje, kot bi moral biti sicer nasprotni udeleženec nameščen v SVZ, je nehumana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V ponovljenem postopku4 je sodišče ponovno odločalo o podaljšanju zadržanja nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku SVZ, in sicer na predlog nadomestnega zavoda (PB), v katerem nasprotni udeleženec čaka na prosto mesto v SVZ, v katerem mu je bilo s sklepom Pr 168/2022 z dne 4. 8. 2022 določeno zadržanje po končanem akutnem bolnišničnem zdravljenju. Predlog predlagatelja za podaljšanje odrejenega zadržanja z dne 17. 1. 20235 je bil po pozivu sodišča za dopolnitev predloga dopolnjen z navedbami o duševni motnji nasprotnega udeleženca in njegovem trenutnem stanju6, kar je omogočalo vsebinsko obravnavo predloga za podaljšanje zadržanja. Če direktor SVZ ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku, sodišču predlaga podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku SVZ (prvi odstavek 77. člena ZDZdr).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pri odločanju je pravilno preverilo, ali so pri nasprotnem udeležencu še vedno podani pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr za zadržanje v varovanem oddelku SVZ, ki jih je povzelo na strani 7 izpodbijanega sklepa. Pritožbeno naziranje, da bi moralo ugotavljati zakonite pogoje iz 39. člena ZDZdr, je zmotno.

6. Po dopolnjenem dokaznem postopku, v katerem se je pogovorilo z nasprotnim udeležencem, zaslišano lečečo psihiatrinjo in očeta nasprotnega udeleženca, pridobilo novo izvedeniško mnenje izvedenke dr. D. D. z dopolnitvijo, ki je bilo v bistvenih pravno odločilnih okoliščinah skladno z mnenji izvedencev, ki so izdelali mnenja v postopku za namestitev nasprotnega udeleženca v SVZ in v postopkih za podaljšanje namestitve v SVZ (dr. E. E., dr. F. F. in dr. G. G.), je ugotovilo, da so podani vsi materialnopravni pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca v varovanem oddelku SVZ A. Po ugotovitvi, da je navedeni SVZ še vedno prezaseden in da je nasprotni udeleženec prvi v čakalni vrsti za sprejem po sprejetih sklepih sodišča, je skladno s stališči sodne prakse (II Ips 51/2019) odločilo, da se do sprostitve prostega mesta v SVZ A. nasprotnemu udeležencu podaljša bivanje v nadomestnem zavodu - to je v oddelku pod posebnim nadzorom predlagatelja - do 4. 8. 2024. 7. Iz dejanskih ugotovitev v sklepu izhaja, da so v času odločanja o podaljšanju ukrepa pri nasprotnem udeležencu podane tri duševne motnje (odvisnost od več psihoaktivnih substanc, huda depresivna epizoda, rezidualna ali pozno nastopajoča psihotična motnja), zaradi katerih ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovanja svojih ravnanj; da pod vplivom ugotovljenih duševnih motenj in zaradi njih hudo ogroža svoje zdravje in življenje z avtoagresivnimi dejanji (poskusi samomora) vedno, kadar ni pod stalnim varstvom in nadzorom (3. in 4. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr), da je njegovo akutno zdravljenje zaključeno (1. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr), da še vedno potrebuje stalno varstvo in nadzor v ustrezni ustanovi, ki ju ni mogoče zagotoviti doma ali izven varovanega oddelka (2. in 5. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr) in da še vedno izpolnjuje vse potrebne pogoje za sprejem v varovani oddelek SVZ (6. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr).

8. Ob takih dejanskih ugotovitvah je odločitev o podaljšanju zadržanja v varovanem oddelku SVZ oziroma v nadomestnem zavodu zaradi trenutne prezasedenosti izbranega SVZ pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Ker je tudi ustrezno obrazložena, bo pritožbeno sodišče odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke.

9. Pritožba sodišču očita napačno uporabo materialnega prava ter zmotno ugotovitev dejanskega stanja zaradi procesnih kršitev pri izvajanju dokaza z izvedencem medicinske stroke (kršitev 254. člena ZPP zaradi imenovanja drugega izvedenca; pomanjkljivo in neobrazloženo ter protispisno mnenje druge izvedenke - absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

10. Dokaz z izvedencem izvaja sodišče. V postopkih po ZDZdr je dokazovanje z izvedencem ključnega pomena, saj sodišče s pomočjo izvedencev ugotavlja pravno pomembna dejstva o strokovnih vprašanjih, za katero samo nima potrebnega strokovnega znanja. Dokaz z izvedencem se v postopkih po ZDZdr izvaja po uradni dolžnosti. Pri izvajanju dokaza po 254. členu ZPP sodišče ni vezano na pobude, predloge ali nasprotovanje udeležencev. Drži, da je v obravnavanem primeru sodišče v ponovljenem postopku najprej postavilo izvedenca dr. C. C. Po ugotovitvi, da se njegovo mnenje bistveno razlikuje od mnenj drugih izvedencev, ki so podajali izvedenska mnenja v dosedanjih postopkih za podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku SVZ, je upravičeno podvomilo o njegovi pravilnosti. Odločitev za novega izvedenca je zadostno obrazložilo tako v sklepu o imenovanju nove izvedenke kot v izpodbijanem sklepu7. Zaradi dvoma o pravilnosti mnenja izvedenca C. C. je skladno z določbo 254. člena ZPP upravičeno zahtevalo mnenje drugega izvedenca, kršitve 254. člena ZPP ni. Tudi razlogi, zakaj ni upoštevalo mnenja dr. C. C., pač pa nasprotno mnenje nove izvedenke, na strani 3 in 10 izpodbijanega sklepa, so zadostni in pravilni, mnenje nove izvedenke pa pravilno ocenjeno skupaj z ostalim procesnim gradivom. Očitanih bistvenih absolutnih kršitev pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno, ki je opravljena skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP, ne predstavlja navedenih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka.

11. Duševna motnja je v 3. točki prvega odstavka 2. člena ZDZdr pravno opredeljena kot začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Z navedeno opredelitvijo v zakonu je pojem duševne motnje postal pravni pojem. Sodišče ga uporabi oziroma napolni glede na strokovna pojasnila izvedenca medicinske stroke, ker samo nima strokovnega znanja za prepoznavanje bolezenskega stanja v vedenju in čustvovanju osebe.

12. Pritožnik s sklicevanjem na mnenje dr. C. C., ki je v dokaznem postopku ostalo osamljeno, in s sklicevanjem, da gre (le) za odvisnika, pri katerem ni hudo motene presoje realnosti, ne omaje nasprotnih ugotovitev sodišča prve stopnje o ugotovljenih treh duševnih motnjah pri nasprotnem udeležencu in o njegovem hudem ogrožanju zdravja. Dejanske ugotovitve o obstoju več duševnih motenj, o spremenjenem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju in dojemanju samega sebe in okolja, ugotovljene na strani 8 sklepa, imajo oporo v medicinski dokumentaciji in skladnih izvedeniških mnenjih izvedenke dr. D. D., dr. E. E. in dr. G. G. Izvedenka dr. D. D. je po pregledu medicinske dokumentacije in kliničnem pregledu nasprotnega udeleženca že v pisnem mnenju podala jasno mnenje o obstoju depresivnih hipohondričnih, nihilističnih in preganjalno nanašalnih blodenj. Navedla in povzela je zapise iz medicinske dokumentacije, kjer so bile blodnje ugotovljene. O njihovem obstoju v času sojenja se je prepričala ob pregledu in pogovoru z nasprotnim udeležencem pred izdelavo izvedeniškega mnenja za ta postopek. Vsebinsko in strokovno jih je opisala v pisnem mnenju8 in v dodatnem izvedeniškem mnenju.9 Očitki, da na pripombe nasprotnega udeleženca ni celovito in popolno ugotovila, kakor tudi o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, češ da je o obstoju in vrsti duševnih motenj pri nasprotnem udeležencu sklepala na podlagi preteklih dejstev, so torej neutemeljeni.

13. Nadaljnja ocena in ugotovitve sodišča, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje in življenje, zaradi katerega potrebuje stalno varstvo in nadzor, ima oporo v pravilno ocenjeni izpovedbi nasprotnega udeleženca in izvedeniškem mnenju dr. D. D. Slednje je bilo tudi v tem delu skladno z mnenji dr. G. G. in dr. E. E. Izvedenka je pojasnila naravo ugotovljene psihične motnje - pozno nastopajoče psihotične motnje-in njen učinek na vedenje in funkcioniranje nasprotnega udeleženca ter na njegovo sposobnost dojemanja. Ključno je njeno mnenje o vzročni povezanosti med ugotovljeno duševno motnjo in samomorilnostjo. Pojasnila je, da je glede na ugotovljene konkretne okoliščine na strani nasprotnega udeleženca: večkratni poskus samomora, rezistentna depresija, odvisnost od PAS, in strokovna merila (lestvice za oceno ogroženosti pacienta za samomor, statistični podatki) pri nasprotnem udeležencu podana visoka ogroženost za samomorilnost. Po pripombah nasprotnega udeleženca je natančno pojasnila, zakaj in v čem je ugotovljeno duševno stanje nasprotnega udeleženca drugačno od drugih odvisnikov in zakaj je pri njem ocenjena visoka stopnja samomorilnosti. Pritožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede ogrožanja in o pavšalnih in abstraktnih ugotovitvah izvedenke in sodišča, so neutemeljeni. Ne gre za potencialne - hipotetične in abstraktne navedbe in nevarnosti, kot trdi pritožba. Ugotovljena potencialna samomorilnost, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno motnjo, po pravilni presoji sodišča prve stopnje predstavlja veliko nevarnost ponovnega avtoagresivnega ogrožanja, ki glede na naravo ugotovljene duševne bolezni predstavlja konkretno in realno ogrožanje zdravja in življenja nasprotnega udeleženca.

14. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in presoje, da ugotovljenega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči izven SVZ, da potrebnega varstva ni mogoče zagotoviti v domačem okolju in o ostalih pogojih iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ki jih pritožnik obrazloženo ne izpodbija. V celoti pritrjuje tudi presoji in razlogom na strani 10 do 11, da je, ob trenutni prezasedenosti določenega SVZ, za zaščito koristi nasprotnega udeleženca še vedno najprimernejša začasna namestitev v nadomestnem zavodu, to je pri predlagatelju.

15. Pritožbeni razlogi niso podani. Sklep je pravilen in ni obremenjen z napakami in kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

16. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019. 3 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami. 4 Sklep o podaljšanju zadržanja v SVZ A. Pr 168/2022 z dne 29. 1. 2024 je bil s sklepom I Cp 589/2024 z dne 12. 2. 2024 razveljavljen zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in neugotovljenega dejanskega stanja. 5 list. št. 97. 6 list. št. 128. 7 Razlogi na str. 3 do 4 izpodbijanega sklepa. 8 List. št. 188. 9 List. št. 211. c.