Jedro

Za presojo pravilnosti odločitve je relevanten obseg odobrene BPP, glede navedenega pa je nesporno, da je bila upravičenki BPP dodeljena za sestavo in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, obseg odobrene BPP pa se ne razteza na nadaljnja dejanja v postopku. Glede na navedeno je za zadnje dejanje šteti vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bilo izvedeno 4. 12. 2019. To pomeni, da je zakonsko predpisani 15-dnevni rok za vrnitev napotnice potekel 19. 12. 2019, tožnica pa je napotnico za plačilo opravljenega dejanja BPP toženki vrnila šele 5. 6. 2020.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) zavrgel predlog tožnice za priznanje nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) po napotnici Bpp 2529/2019 z dne 18. 10. 2019. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila z odločbo Bpp 2529/2019 z dne 18. 10. 2019 A. A. (v nadaljevanju upravičenka) dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 4710/2018 z dne 3. 10. 2019 in za izvajanje dodeljene BPP določena tožnica. Tožnica je dne 3. 6. 2020 vrnila originalno in s strani upravičenke podpisano napotnico. V prvem odstavku 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je določeno, da je izvajalec BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. V primeru zamude navedenega roka ni upravičen do plačila storitev BPP (peti odstavek 40. člena ZBPP). V obravnavanem primeru tožnica ni vrnila napotnice v zakonsko določenem roku. Iz elektronskega kazenskega vpisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 4710/2018 namreč izhaja, da je bila zadnja storitev, tj. sestava in vložitev pritožbe, opravljena dne 4. 12. 2019. S tem je bila storitev tožnice opravljena, tožnica tudi ni izkazala, da bi bila njena storitev izvajanja BPP opravljena kasneje. Ker je tožnica napotnico vrnila 6 mesecev po opravljeni storitvi, je toženka njen zahtevek za odmero nagrade in potrebnih izdatkov kot prepoznega zavrgla.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi pojasnjuje, da je bila z odločbo z dne 18. 10. 2019 določena kot izvajalka BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani. Dne 3. 12. 2019 je zoper navedeno sodbo vložila pritožbo, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sodbo z dne 7. 5. 2020 pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnici je bila sodba vročena dne 3. 6. 2020. Nemudoma po seznanitvi s sodbo je tožnica toženki posredovala pravilno izpolnjeno napotnico in zahtevala priznanje nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP, toženka pa je njeno zahtevo zavrnila (pravilno zavrgla, op. sodišča). Po mnenju toženke je bila storitev tožnice opravljena s samo vložitvijo pritožbe, saj naj bi bila upravičenki BPP dodeljena za sestavo in vložitev pritožbe in ne za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, s čimer se tožnica ne strinja. Po 4. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP je kot oblika pravne pomoči predvideno pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na drugi stopnji in ne posamezno pravno dejanje. BPP se dodeli za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, to je za celoten pritožbeni postopek in ne za vsako posamezno pravno ali procesno dejanje posebej. Za takšno omejevanje BPP morajo obstajati upravičeni razlogi, ki v konkretnem primeru niso podani. Postopek pred sodiščem je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev ustvarja procesni okvir, procesna dejanja ene stranke pa niso zgolj posamezna opravila, ampak ta tvorijo procesno celoto. Upravičenki je bila BPP dejansko dodeljena za celotno pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in ne zgolj za posamezno pravno dejanje, to je za sestavo in vložitev pritožbe. Takšna omejitev BPP izključno na posamezno dejanje v odločbi ni bila konkretizirana oziroma obrazložena z navedbo razlogov za takšno odločitev. Na podlagi navedenega tožnica sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, tožnici prizna nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Stranka z interesom odgovora na tožbo v danem roku ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi ostaja med strankama sporno vprašanje, kdaj je pričel teči materialni 15 - dnevni rok za predložitev napotnice s stroškovnikom toženki, kot ga je določil zakonodajalec v 40. členu ZBPP. Plačilo storitev BPP ureja ZBPP v 30. in 40. členu. Na podlagi prvega odstavka 40. člena ZBPP je izvajalec BPP pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. K napotnici morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oz. mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oz. drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oz. mora biti predložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu. Če izvajalec BPP ne vrne napotnice v roku 15 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev BPP.

7. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana organu za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP. Iz slednje pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost (glej sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 464/2012 z dne 12. 12. 2012 in sklep X Ips 209/2013 z dne 23. 10. 2013), kot to zmotno trdi tožnica.

8. V konkretnem primeru je bil obseg odobrene BPP jasno določen z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2529/2019 z dne 18. 10. 2019, in sicer za sestavo in vložitev pritožbe. Tožnica zato ne more uspeti z navedbami, da je bila upravičenki BPP dejansko dodeljena za celotno pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in ne zgolj za posamezno pravno dejanje, to je za sestavo in vložitev pritožbe. Navedba tožnice, da takšna omejitev BPP izključno na posamezno dejanje v odločbi ni bila konkretizirana oziroma obrazložena z navedbo razlogov za takšno odločitev, se nanaša na samo odločbo, s katero je bila upravičenki dodeljena BPP, ta pa ni predmet obravnave v predmetnem sporu. Drži, da je v 4. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP določeno, da se BPP lahko dodeli za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, vendar navedeno ni ovira za to, da pristojni organ za BPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). V kolikor upravičenki ni bila dodeljena BPP v zaprošeni obliki, upravičenih razlogov za omejevanje BPP pa ni bilo, bi morala upravičenka vložiti tožbo zoper odločbo, s katero ji je bila BPP dodeljena, to pa ni bilo storjeno.

9. Za presojo pravilnosti odločitve toženke je torej relevanten obseg odobrene BPP, glede navedenega pa je nesporno, da je bila upravičenki BPP dodeljena za sestavo in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 4710/2018 z dne 3. 10. 2019, obseg odobrene BPP pa se ne razteza na nadaljnja dejanja v postopku. Glede na navedeno je za zadnje dejanje šteti vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 4710/2018 z dne 3. 10. 2019, ki je bilo izvedeno 4. 12. 2019. To pomeni, da je zakonsko predpisani 15-dnevni rok za vrnitev napotnice potekel 19. 12. 2019, tožnica pa je napotnico za plačilo opravljenega dejanja BPP toženki vrnila šele 5. 6. 2020. Tožnica je tako nagrado in stroške za opravljene odvetniške storitve priglasila prepozno, zato jo zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičena do plačila opravljenih storitev.

10. Izpodbijani sklep je glede na navedeno pravilen in zakonit, prav tako je bil pravilen tudi postopek pred njegovo izdajo. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravnorelevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

12. O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

13. V zadevi je sodišče odločilo po sodnici posameznici v skladu z 2. točko drugega odstavka 13. člena ZUS-1.