Jedro

Pravilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP o povračilu stroškov pravdnega postopka je izjema od splošnega načela povračila stroškov glede na uspeh po 154. členu ZPP. Njegov namen je sankcioniranje upnika, ki je zaradi nepopolne prijave terjatve ali izločitvene pravice (manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov) povzročil, da se upravitelj o njej ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga prerekal. Ker gre za izjemo od splošnega pravila iz 154. člena ZPP, jo je treba tolmačiti ozko. Uporabljiva je le v zgoraj navedenem primeru, ne pa tudi v primeru, če je bila izločitvena pravica prerekana tudi iz drugih razlogov.

Prav za tak primer izključitve izjeme iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP v obravnavanem primeru gre, saj je tožena stranka tožnikovo prijavo izločitvene pravice prerekala tudi zato, ker pri predmetni nepremičnini še ni vpisana kot zemljiškoknjižni lastnik. S tem pa je izpodbijala prijavljeno izločitveno pravico tudi iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj za njen obstoj iz 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP (pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drugi izviren način na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan stečajni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini). Tako se pokaže, da je tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi iz drugih razlogov (v zemljiško knjigo nevpisane njene lastninske pravice na sporni nepremičnini). Iz doslej razloženega zato izhaja, da bi tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi, če bi tožeča stranka predložila listine, za katere ji tožeča stranka očita, da jih ni predložila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi v izpodbijanem stroškovnem delu (III. točka izreka) sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 280,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je priznana izločitvena pravica tožeče stranke Mestna občina X., Ulica 1, X., MŠ: ..., na nepremičnini ID znak parcela 0000 001/3, k. o. 0000 Y., parcela 001/1 (ID ...) do deleža 1/7 (I. točka izreka), ugotovilo je, da je tožeča stranka Mestna občina X., Ulica 1, X., MŠ: ..., lastnica nepremičnine ID znak parcela 0000 001/1 k. o. 0000 Y., parcela 001/1 (ID ...) do deleža 1/7 (II. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 2.521,00 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o povračilu stroškov postopka (III. točka izreka sodbe), ki je po svoji pravni naravi sklep (prvi odstavek 166. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je "vse pritožbene razloge". Navedla je, da je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico na nepremičnini ID znak parcela 0000 001/1 v deležu do 1/7, ki jo je pridobila na izviren način na podlagi določb Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS). Nepremičnina naj bi predstavljala del pokrite tržnice Y., kar naj bi predstavljalo opravljanje komunalne dejavnosti, s čimer naj bi bila pridobitev lastninske pravice na podlagi 3. člena ZGJS utemeljena. Dejavnost tržnice v navedenem členu ni izrecno navedena, po zakonu pa je lahko občinska skupnost sama določila kot komunalno dejavnost še kako drugo dejavnost (ki v zakonu ni izrecno navedena, je pa posebnega družbenega pomena). Prijavi izločitvene pravice tožnik ni predložil dokaza o komunalni rabi nepremičnine oziroma dokazila, ki bi dejavnost tržnice opredeljeval kot komunalno dejavnost ali dejavnost posebnega družbenega pomena. Iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige pa je izhajalo le, da je bila pravica uporabe vpisana v korist pravnega prednika stečajnega dolžnika na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) in ne v korist tožeče stranke. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da tožeča stranka tekom pravdnega postopka ni izkazala, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi določb ZGJS. Sodišče je tožeči stranki priznalo lastninsko pravico na drugi pravni podlagi po predložitvi obširne dodatne dokumentacije in razširitvi navedb na podlagi določb ZLNDL. Tožena stranka je zaradi pomanjkanja dokazov v prijavi izločitveno pravico utemeljeno prerekala. Posledično je upravičena do povračila stroškov tega pravdnega postopka na podlagi četrtega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Predlagala je spremembo odločitve o povračilu stroškov postopka tako, da plačilo le-teh sodišče naloži toženi stranki, vključno s stroški pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je tožeča stranka tožbo vložila z identično vsebino kot predhodno v stečajnem postopku prijavo terjatve. Svojo izločitveno pravico je temeljila na dejstvu, da je tožena stranka vknjižena kot solastnica nepremičnine ID znak 0000 001/1 k. o. 0000 Y., parcela 001/1 do solastninskega deleža 1/7. Vknjižba njene lastninske pravice pa je materialno pravno napačna, ker navedena nepremičnina v naravi predstavlja sestavni del stavbe pokrite Tržnice Y. Pri navedenem solastniškem deležu je bil kot imetnik pravice uporabe družbene lastnine vknjižen pravni prednik tožene stranke A., na podlagi 3. člena ZLNDL pa materialnopravno napačno vknjižen kot lastnik. Tožeča stranka je namreč lastninsko pravico na navedenem deležu pred tem po samem zakonu pridobila na podlagi ZGJS, po katerem se je lastninila vsa gospodarska javna infrastruktura, kamor so sodile tudi tržnice kot javne površine in s tem objekti gospodarske javne infrastrukture. Tožeča stranka je s tem na izviren način pridobila lastninsko pravico in je že dejanska lastnica navedene nepremičnine. Tisti del stavbe Tržnice Y., ki v naravi stoji na predmetni nepremičnini, tudi ne predstavlja samostojnega dela stavbe, ki bi ga bilo mogoče samostojno uporabljati. Kot dokaz je tako kot prijavi terjatve priložila zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige do 30. 4. 2011 in redni izpis iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino (priloga A5, A6).

6. Kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev in izločitvenih pravic ter sklepa o preizkusu terjatev (prilogi A3, A4), je tožena stranka prerekala prijavljeno izločitveno pravico, ki je predmet obravnavane tožbe, ker "iz prijave ne izhaja utemeljenost zahtevka in niso priloženi ustrezni dokazi (60. člen ZFPPIPP), stečajni dolžnik pa pri predmetni nepremičnini še ni vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik".

7. Prvostopenjsko sodišče je s sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo in na podlagi 154. člena ZPP, torej po načelu uspeha toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke.

8. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču zmotno uporabo materialnega prava. Zmotno meni, da bi bilo v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP, ker tožeča stranka prijavi izločitvene pravice ni priložila vseh potrebnih dokazov, ki bi dejavnost tožnice opredeljevali kot komunalno dejavnost ali dejavnost posebnega pomena (na primer odlok občine, iz katerega bi izhajalo, da ima stavba tržnice komunalni značaj ali sklep občinske skupščine, ki bi sporno nepremičnino in samo tržnico opredeljeval kot komunalno dejavnost).

9. Skladno z drugim odstavkom 299. člena ZFPPIPP mora prijava izločitvene pravice vsebovati 1. določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice in 2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih. Po tretjem odstavku 299. člena pa se za prijavo izločitvene pravice smiselno uporablja četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja izločitvene pravice, če prijava ne vsebuje opisa dejstev ali če ji niso priloženi dokazi iz 2. točke drugega odstavka 299. člena ZFPPIPP.

10. Navedeno pravilo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP o povračilu stroškov pravdnega postopka je izjema od splošnega načela povračila stroškov glede na uspeh po 154. členu ZPP. Njegov namen je sankcioniranje upnika, ki je zaradi nepopolne prijave terjatve ali izločitvene pravice (manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov) povzročil, da se upravitelj o njej ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga prerekal. Ker gre za izjemo od splošnega pravila iz 154. člena ZPP, jo je treba tolmačiti ozko. Uporabljiva je le v zgoraj navedenem primeru, ne pa tudi v primeru, če je bila izločitvena pravica prerekana tudi iz drugih razlogov (tako tudi sodna praksa VSL I Cpg 267/2021 in VSL I Cpg 607/2021). Prav za tak primer izključitve izjeme iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP v obravnavanem primeru gre, saj je tožena stranka tožnikovo prijavo izločitvene pravice prerekala tudi zato, ker pri predmetni nepremičnini še ni vpisana kot zemljiškoknjižni lastnik. S tem pa je izpodbijala prijavljeno izločitveno pravico tudi iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj za njen obstoj iz 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP (pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drug izviren način na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan stečajni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini). Tako se pokaže, da je tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi iz drugih razlogov (v zemljiško knjigo nevpisane njene lastninske pravice na sporni nepremičnini). Iz doslej razloženega zato izhaja, da bi tožena stranka prijavljeno izločitveno pravico prerekala tudi, če bi tožeča stranka predložila listine, za katere ji tožeča stranka očita, da jih ni predložila.

11. Spričo zgoraj obrazloženega se zato kot nerelevanten izkaže pritožbeni očitek, da je sodišče tožeči stranki priznalo lastninsko pravico na sporni nepremičnini po predložitvi dodatne dokumentacije in razširitvi navedb na povsem drugi pravni podlagi - na podlagi določb ZLNDL in ne na podlagi določb ZGJS. Iz razlogov izpodbijanega dela sodbe tudi ne izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bila zatrjevana pridobitev lastninske pravice na podlagi ZGJS neutemeljena, ker je na tej podlagi prvostopenjsko sodišče sploh ni presojalo.

12. Pritožnica ne more uspeti niti s pritožbenim stališčem o zagrešeni bistveni postopkovni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba v izpodbijanem delu nima razlogov za uporabo 154. člena ZPP namesto po njenem stališču pravilno uporabo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Gre le za pravilno uporabo materialnega prava, upoštevaje zgoraj navedene okoliščine, ki izhajajo že iz (zgoraj povzetih relevantnih) navedb obeh pravdnih strank, iz teh pa izhaja pravilnost uporabe materialnopravne določbe o povračilu stroškov postopka po 154. členu ZPP.

13. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo. To so nagrada pooblaščencu za sestavo odgovora na pritožbo po tarifni št. 22/1 OT 375 točk, materialni stroški po členu 11/3 OT 7,5 točk, upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR in 22 % DDV pa 280,00 EUR. Od navedenih stroškov je v primeru zamude dolžna plačati še zakonske zamudne obresti do plačila (378. člen OZ).