Jedro

Materialnopravno nepravilno je izhodišče, da sprememba pravnoorganizacijske oblike povzroči prenehanje družbe in nastanek nove, torej da gre pri spremembi pravnoorganizacijske oblike za spremembo osebe. Sprememba pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje) pomeni, da gospodarska družba, ki se preoblikuje, po izvedenem postopku preoblikovanja obstaja v pravnoorganizacijski obliki, ki ni enaka pravnoorganizacijski obliki, v kateri je obstajala pred tem, spremembe pa niso usmerjene v premoženjsko (materialno) strukturo.

Zgolj uveljavljanje, da upnik ni predložil vseh dodatkov h kreditni pogodbi in ni izkazal, kaj je bilo med strankama dejansko dogovorjeno, je pravno neupoštevno, saj je trditveno in dokazno breme, da bi z dodatkom k pogodbi stranki določili novo terjatev oziroma da bi se spremenila glavnica ali obresti in da bi s tem prenehal oziroma bil spremenjen prvotni izvršilni naslov, na strani dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi zavrnilo.

2. Zoper sklep so se dolžniki po pooblaščenki pravočasno pritožili. Uveljavljajo vse pritožbene razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrženje predloga za izvršbo oziroma podredno zavrnitev, upniku pa naj se naloži povračilo vseh stroškov postopka. Bistvo pritožbenega uveljavljanja je nestrinjanje z zavrnitvijo ugovora pasivne legitimacije, ki se nanaša na drugega in tretjega dolžnika, v zvezi s čimer je očitana prekršitev razpravnega načela (prvi odstavek 7. člena ZPP). Navajajo, da je sporna pasivna legitimacija (in ne identiteta!) dolžnikov, saj sprememba pravnoorganizacijske oblike pomeni povsem drugo pravno osebo. Vztrajajo tudi, da se obveznosti dolžnikov ne da preizkusiti, saj upnik ni predložil vseh treh dodatkov h kreditni pogodbi z dne 29. 1. 2010, ki jo je sklenil z uporabnikom kredita A. d.o.o.. Ker določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) določajo, da se posamične določbe obličnih pogodb lahko spreminjajo celo z ustnim dogovorom strank (51. člen OZ) oziroma jih je mogoče razvezati z neobličnim sporazumom med strankama (53. člen OZ), upnik ni izkazal, kaj je bilo med strankama kreditne pogodbe dejansko dogovorjeno, predvsem pa, ali je v nadpisnem izvršilnem postopku sploh upravičen terjati kakšen znesek in do kdaj. Priglašajo stroke pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tako ugovorne kot tudi pritožbene trditve, ki se nanašajo na pasivno legitimacijo drugega in tretjega dolžnika, izhajajo iz materialnopravno nepravilnega izhodišča, da sprememba pravnoorganizacijske oblike povzroči prenehanje družbe in nastanek nove, torej da gre pri spremembi pravnoorganizacijske oblike za spremembo osebe. Sprememba pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje) pomeni, da gospodarska družba, ki se preoblikuje, po izvedenem postopku preoblikovanja obstaja v pravnoorganizacijski obliki, ki ni enaka pravnoorganizacijski obliki, v kateri je obstajala pred tem, spremembe pa niso usmerjene v premoženjsko (materialno) strukturo.(1) Pravilno razumevanje posledic spremembe pravnoorganizacijske oblike utemeljuje zavrnitev ugovora pasivne legitimacije, pri čemer ugovorna trditev, da dolžnika B. d.d. in C. d.d. ne obstajata več, kaže na uveljavljanje neobstoja procesne legitimacije kot procesne predpostavke. Drugi in tretji dolžnik pa ne moreta uspeti s pritožbenim uveljavljanjem neobstoja stvarne legitimacije, ki ga utemeljujeta z materialnopravno zmotnim stališčem glede učinkov spremembe pravnoorganizacijske oblike.

5. Ker sta drugi in tretji dolžnik v ugovoru uveljavljala neobstoj procesne legitimacije, ki je procesna predpostavka in sodišče nanjo pazi po uradni dolžnosti v skladu z 80. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, se je smelo (in moralo) sodišče prve stopnje tudi brez predloga strank prepričati, ali drugi in tretji dolžnik še obstajata in sta lahko stranki tega izvršilnega postopka. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek kršitve razpravnega načela iz prvega odstavka 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da se obveznosti dolžnikov ne dajo preizkusiti, ker upnik ni predložil vseh treh dodatkov h kreditni pogodbi. Dolžniki tega izvršilnega postopka so zastavni dolžniki, ki so za tuj dolg zastavili svoje nepremičnine s Sporazumom o zavarovanju terjatve v notarskem zapisu SV 92/2010, ki je izvršilni naslov v skladu z 2. točko drugega odstavka 17. člena v zvezi z 20.a členom ZIZ, čemur dolžniki v pritožbi niti ne nasprotujejo. Upnik je v predlogu za izvršbo strukturirano opredelil terjatev, katere poplačilo predlaga v postopku izvršbe na nepremičnine zastavnih dolžnikov, tako da je neutemeljen očitek, da se obveznosti ne da preizkusiti. V predlogu je tudi pojasnil, da je bil rok za vračilo kredita z dvema dodatkoma h kreditni pogodbi podaljšan, nazadnje na 31. 3. 2011, in tak predlog, ki upošteva dogovor strank o podaljšanju roka vračila kredita, je v korist dolžnikov in ni pomembno, ali je bil dogovor sklenjen v obliki notarskega zapisa ali ne.

7. Zgolj uveljavljanje, da upnik ni predložil vseh treh dodatkov h kreditni pogodbi in ni izkazal, kaj je bilo med strankama dejansko dogovorjeno, je pravno neupoštevno. Trditveno in dokazno breme, da bi z dodatkom k pogodbi stranki določili novo terjatev oziroma da bi se spremenila glavnica ali obresti in da bi s tem prenehal oziroma bil spremenjen prvotni izvršilni naslov, je bilo na strani dolžnika v ugovornem postopku (drugi odstavek 53. člena ZIZ), tej zahtevi pa dolžnik ni zadostil. 8. Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

(1) Prim. Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2007, Uvodni komentar k 6. poglavju III. dela ZGD-1.