Jedro

Po večinskih stališčih teorije in v sodni praksi je posledica zaključka, da je tožba vložena po izteku roka iz 32. člena SPZ, sicer zavrženje tožbe in ne zavrnitev tožbenega zahtevka. Vendar glede na naravo roka iz 32. člena SPZ zavrženje ni odločitev, ki bi bila bolj v korist tožnicama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti, s katerem tožeča stranka zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na dovozni klančini na nepremičnini z ID znakom 0000-3781-3-0, na parkirnih mestih v garaži tretje kleti in na dovozni klančini, tako da toženki v roku 8 dni vklopita 100 pristopnih kartic prve tožnice od št. 000000001 do št. 000000100, ter prepoved bodočega motenja. Tožeči stranki je naložilo, da mora vsaki od toženk povrniti po 895,96 EUR pravdnih stroškov.

Zahtevek je zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožba prepozna, in tudi zato, ker ravnanje toženk ni bilo protipravno.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta tožnici in predlagata spremembo ali razveljavitev sklepa. Izpodbijata zaključek sodišča prve stopnje, da je prišlo do izklopa pristopnih kartic že aprila 2017. Pojasnjujeta, da jih je bilo nekaj res izklopljenih v aprilu, ne pa vse, toženki sta že izklopljene kartice naknadno vklopili. Rok za vložitev tožbe zato ni mogel začeti teči. Pritožnici grajata dokazno oceno izpovedi prič P. Š. in D. O., ne moreta se znebiti občutka, da sta bili pri dokazni oceni apriorno postavljeni v slabši položaj. Pojasnjujeta, zakaj so prav vsi uporabniki parkirnih kartic na nek način povezani s tožnicama. Za smešne oziroma žaljive označuje zaključke sodišča o tem, da je bila 4. 6. 2017 nedelja, kar je sodišče prve stopnje utrdilo v prepričanju, da je malo verjetno, da bi do odklopa prišlo tega dne. Opisujeta, kako je potekal izvršilni postopek I 4093/2016. Vztrajata tudi pri tem, da je bilo ravnanje toženk protipravno.

3. Toženki sta odgovorili na pritožbo in predlagali njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (1. odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti ugodi, če ugotovi: - da je bil tožnik pred motenjem posestnik sporne stvari, - da je bila posest res motena, - da je bil toženec tisti, ki je posest motil in - da je bilo motenje samovoljno ter protipravno. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca (32. člen SPZ).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do izklopa 93 dostopnih kartic prišlo v aprilu 1997. Tak zaključek je plod dokazne ocene številnih dokazov - dopisa druge tožnice z 19. 4. 20171 (priloga B 2 v spisu) in odgovora druge toženke nanj (priloga B 3), sporazuma o prenehanju najemne pogodbe (priloga A 27), listine z 11. 4. 2017 (priloga B 15) v povezavi z elektronskim sporočilom s 4. 5. 2017 (priloga B 16), poleg tega pa še dokazov o poteku izvršilnega postopka I 4093/2016 (priloge B 7, B 8, B 10 in B 17) ter izpovedi prič P. Š., D. O. in M. P. Dokazna ocena ustreza kriterijem, določenim v 8. členu ZPP, je logična in življenjsko sprejemljiva, tožnici pa je s sklicevanjem na svoj občutek, ki da se ga ne moreta znebiti, in izpostavljanjem zgolj nekaterih od v izpodbijanem sklepu celovito analiziranih dokazov ne moreta uspešno izpodbiti.

7. V pritožbi se tudi tožnici strinjata z ugotovitvijo, da so bile nekatere od kartic, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, izklopljene že v aprilu 1997. Tega, s čim (torej s katerim konkretnim dokazom) naj bi dokazali, da je bila kakšna (in katera) od njih po izklopu v aprilu ponovno vklopljena, pritožnici ne pojasnita; pa tudi tega ne, za katere od vtoževanih kartic naj bi veljalo, da naj bi bile izklopljene šele 4. 6. 2017. Dokazne ocene, da je do izklopa 93 dostopnih kartic prišlo že v aprilu 1997, torej ne uspeta izpodbiti, katere od kartic, s številkami navedenih v tožbenem zahtevku, naj bi bile tiste, ki v aprilu niso bile izklopljene (7 kartic), pa so bile izklopljene kasneje (če sploh), pa pritožnici niti ne zatrdita. V tem delu je sodišče torej pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

8. Zaključek, da je tožba vložena po izteku roka iz 32. člena SPZ, je pravilen, kolikor se nanaša na 93 dostopnih kartic. Po večinskih stališčih teorije2 in v sodni praksi3 je posledica takšnega zaključka (četudi gre za zamudo prekluzivnega roka materialnega prava) sicer zavrženje tožbe in ne zavrnitev tožbenega zahtevka, a glede na naravo roka iz 32. člena SPZ, zavrženje ni odločitev, ki bi bila bolj v korist pritožnicama, poleg tega pa iz tožbenih navedb niti ni mogoče ugotoviti, katere številke pripadajo tem karticam, katere pa preostalim, zato pritožbeno sodišče v odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka (namesto zavrženja tožbe) ni poseglo, ampak je neutemeljeno pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Preostale pritožbene navedbe (o dodatnih in rezervnih razlogih za zavrnitev zahtevka) glede na pojasnjeno za odločitev niso bistvenega pomena, zato višje sodišče nanje ne odgovarja.

10. Na podlagi prvega odstavka 154., 155. in 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, saj tožnici s pritožbo nista uspeli, pritožbeni stroški toženk pa ne predstavljajo potrebnih stroškov, saj pritožbeni odgovor ni v ničemer doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča. 1 V katerem opisuje, da so jo najemniki obvestili, da pristopne kartice za dostop iz X. ulice po klančini v garažo "Y", ne delujejo več. 2 Prim. R. Vrenčur v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 194; A. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 453, T. Frantar, Stvarno pravo, Gospodarski vestnik Ljubljana, 1993, stran 359. 3 Prim.: sklepi VSM I Cp 1457/2013 in VSL I Cp 2935/2014, II Cp 2575/2016, I Cp 2240/2017, I Cp 428/2018, II Cp 1074/2018, I Cp 506/2019.