Jedro

Če sodišče druge stopnje spozna, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, razveljavi sodbo prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče svoj sklep o izvršbi opr. št. IV I 1755/95 z dne 4.9.1995 razveljavilo in tožbeni zahtevek na plačilo stroškov upravljanja in vzdrževanja toženčeve stanovanjske enote - apartmaja v domu na Kriški planini, zavrnilo. Proti sodbi se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s posledično zmotno in nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da se sodba spremeni tako, da se zahtevku ugodi, podrejeno pa, da se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Meni, da je sodišče s tem, ko je pri odločitvi izhajalo iz ZTLR, zmotno uporabilo materialno pravo, kar je imelo za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Toženec ne v svojih vlogah, ne na glavni obravnavi, ni oporekal dejstvu, da je tožeča stranka v okviru upravljanja stanovanjsko-poslovnega objekta "Dom Kriška planina" skrbela za vzdrževanje in obratovanje tako objekta kot funkcionalnega zemljišča in za varstvo bivalnega okolja ter opravljala vse storitve s tem v zvezi, poravnavala pa tudi funkcionalne stroške iz naslova zakonitih obveznosti kot so zavarovalne premije, stroške bančnega poslovanja ipd.. Toženec je te storitve priznaval, nasprotoval je le višini svojih obveznosti. Prav zato je sam "na pamet" ocenil, koliko je dolžan in toliko tudi plačeval. Sodba pa konsekventno vzpostavlja povsem drug dejanski in pravni odnos, to je odnos oškodovanca in neupravičenega obogatenca. Trditev sodišča, da tožeča stranka ni predložila računov, ki so podlaga tožencu izstavljenim računom in da tako ni dokazala utemeljenosti višine zahtevka, nima nobene pravne podlage. Svoje storitve ter dobavljeno blago drugih je zaračunavala po kriterijih in merilih Zakupne pogodbe, sklenjene leta 1992 z RTC Krvavec oz. prej Alpetour RTC Krvavec. Kaj je v storitvah tožeče stranke zajeto, pa je jasno razvidno iz pregleda stroškov po specifikaciji za posamezna obdobja. Na toženca odpadli del obveznosti pa izhaja iz površine njegovega apartmaja cca 30 m2 v razmerju do izmere celotnega objekta, ki je 2335,60 m2. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Meni, da se ga pogodba, na katero se sklicuje tožnik, ne tiče, ker je bila sklenjena le za zakup gostinskega dela hiše in za zakup taksativno naštetih neprodanih apartmajev. Predložene račune je plačeval le zaradi občutka poštenosti, če naj bi tožnik zanj plačeval komunalne dajatve ipd.. Ni pa mu priznal nekih pavšalno določenih "indirektnih" stroškov. Pritožba je utemeljena. Toženčevo stališče, razvidno iz priložene korespondence s tožnikom pred pravdo, kakor tudi iz njegovih navedb v teku tega postopka je, da tožniku priznava pravico do povrnitve dejanskih stroškov, ki jih je zanj poravnal dobaviteljem vode, elektrike ter za odvoz smeti in vzdrževanja skupnih prostorov. Ni pa pripravljen plačevati storitev upravljanja objekta. S tem, ko toženec priznava, da je tožnik zanj plačeval določene stroške in tudi vzdrževal skupne prostore, pa po presoji pritožbenega sodišča tudi priznava, da je tožnik vendarle dejansko opravil določene organizacijske storitve (zbiranje računov in njihovo plačevanje, razdeljevanje zneskov), ki nedvomno sodijo v okvir potrebnega upravljanja za funkcioniranje zgradbe, v kateri je več apartmajev in drugih prostorov, ki so v lasti več oseb. Tudi če torej res ni mogoče izhajati iz režima upravljanja, kakor ga urejata Stanovanjski zakon in ZTLR, pa gre za dejansko opravljene storitve, ki jih je mogoče presojati vsaj po pravilih o poslovodstvu brez naročila (čl. 220 - 225 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). S tega vidika prvo sodišče zaračunanih storitev in njihove vrednosti ni ocenjevalo, ker je zaradi drugačne pravne opredelitve zahtevek zavrnilo iz drugih razlogov. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato dejansko stanje ostalo nepopolno oz. zmotno ugotovljeno. Izhodišča in kriterije za določitev višine svoje terjatve je tožeča stranka pojasnila že v vlogi z dne 16.9.1999 (red. št. 19) v zvezi z zemljiškoknjižnim sklepom (A 12). Sodbo je bilo po povedanem treba razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje (čl. 355 ZPP). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 166. člena ZPP.