Jedro

V sodni praksi je enotno stališče, da se na pomanjkanje procesnih predpostavk, ker stranko ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, lahko sklicuje le stranka, ki v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka. Pojasnilo je, da obnovitveni razlog iz 4. točke prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanaša na kršitev pravil o zastopanju, lahko uveljavlja le stranka, ki se je taka kršitev tiče, ne pa njen nasprotnik. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je bil toženi stranki nalog za izpraznitev poslovnih prostorov pravilno vročen na naslov, ki je bil v času vročanja naveden v registru kot sedež družbe.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je predlog za izpraznitev poslovnih prostorov vložil odvetnik po pooblastilu prokurista tožeče stranke. Prokurist ni zastopnik družbe, zato brez posebnega pooblastila pravice zastopanja družbe ne more prenesti na drugo osebo. Ker tožeča stranka ob vložitvi predloga ni predložila posebnega pooblastila, je bila nepravilno zastopana v postopku. Zmotno je stališče sodišča, da se na kršitev iz 4. točke prvega odstavka 394. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se je taka kršitev tiče. Gre za neenak položaj, saj bi nasprotna stranka v enakem primeru uspela s predlogom za obnovo postopka. Tožena stranka ima v sodnem registru vpisan tudi naslov, kjer deluje njena poslovna enota. Tožeči stranki je bil navedeni naslov znan, saj je naveden v prevzemnem zapisniku, ki sta ga podpisali pravdni stranki. V zapisniku je navedeno, da se vsa pošta za najemnika pošilja na naslov poslovne enote. ZPP ne določa, da je treba sodne pošiljke vročati na naslov sedeža podjetja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Pravilno je tudi ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz 2. in 4. tč. prvega odstavka 394. člena ZPP.

5. V sodni praksi je enotno stališče, da se na pomanjkanje procesnih predpostavk, ker stranke ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, lahko sklicuje le stranka, ki v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.1 Neutemeljene so pritožbene navedbe, da to stališče vzpostavlja neenak položaj med strankami postopka, kar izhaja tudi iz naslednjega hipotetičnega primera. Če bi bil predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov zavrnjen in bi tožeča stranka predlog za obnovo postopka utemeljevala na nepravilnem zastopanju tožene stranke, bi bil tudi njen predlog za obnovo postopka zavrnjen.

6. Pravni osebi se sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je v sodnem registru naveden kot njen sedež. Vrhovno sodišče je v sklepu III Ips 120/2000 pojasnilo, da ravnanje gospodarske družbe, ki ne ukrene vse potrebno za sprejemanje sodnih pisanj na naslovu, ki je v sodnem registru naveden kot njen sedež, je odklonitev sprejema. V sklepu II Cpg 237/2019 je Višje sodišče v Ljubljani pojasnilo, da mora družba ukreniti vse potrebno za to, da ji je mogoče vročiti pisanje na naslovu, ki je naveden kot njen sedež v sodnem registru. Pravna oseba mora namreč imeti poslovanje organizirano tako, da si zagotovi (pravočasen) prevzem sodnih pošiljk (pravna oseba namreč ne more biti odsotna). Sodišče prve stopnje je zato nalog za izpraznitev poslovnih prostorov toženi stranki pravilno vročilo na sedež družbe, ki je vpisan v sodnem registru in ne na naslov njene poslovne enote. Za pravilno vročitev sodne pošiljke ni odločilno, da je tožena stranka v najemni pogodbi in prevzemnem zapisniku navedla naslov njene poslovne enote.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Glej npr. sodbo VSRS II Ips 70/2013, sklep VSL II Cp 1603/2013 in sklep VDS Pdp 1412/2007; glej tudi Triva - Belajec – Tika: Civilno pravdno procesno pravo, str. 517.