Jedro

Ker zoper ugotovitveno odločbo o državljanstvu, ki jo je na podlagi 29. člena ZDRS izdal prvostopni upravni organ, ni bila vložena pritožba, je potrebno tožbo po 5. točki 1. odstavka 34. člena ZUS zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 293/98-13 z dne 8.3.1999.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 5. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.8.1997, (z njo je ugotovljeno, da tožnica ni državljanka RS ter da se tudi po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91, 30/91 in 38/92), ni štela za jugoslovansko državljanko), saj je bila zoper njo mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena in je tako izpodbijana prvostopenjska odločba postala dokončna v upravnem postopku in pravnomočna dne 27.8.1997. Tožnica v pritožbi med drugim navaja, da izpodbijana odločba ni vsebovala pravnega pouka, zato ni vedela za rok, v katerem bi morala vložiti tožbo. Sodišče naj upošteva, da Slovenci, ki ne živijo v Sloveniji, nimajo možnosti podrobno slediti slovenski zakonodaji. Zato so odvisni predvsem od navodil (pravnega pouka). Pričakuje upoštevanje teh in ostalih, v tožbi navedenih razlogov, da ji pripada slovensko državljanstvo.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 4. člena ZUS upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno.

Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da tožnica zoper ugotovitveno odločbo o državljanstvu, ki jo je na podlagi 29. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92, 13/94- ZDRS) izdal prvostopni upravni organ (Upravna enota Kranj), v upravnem postopku ni vložila pritožbe, ki jo predvideva 223. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je ob sklicevanju na določbo 5. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožničino tožbo zoper takšno odločbo.

Pritožbeni ugovor, da prvostopenjska odločba ni vsebovala pravnega pouka, na drugačno odločitev ne more vplivati. Tudi, če odločba nima pouka o pravnem sredstvu, zaradi tega ni nezakonita, ne glede na to, da je pravni pouk po ZUP obvezen sestavni del pisne odločbe. S potekom z zakonom določenega roka za vložitev pravnega sredstva namreč stranka izgubi pravico do le-tega.

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.