Jedro

Ker tožnik toženca ni obvestil o v času prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanem dodatnem dohodku, je toženec utemeljeno odločil, da mu pravica do nadomestila preneha.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 18. 3. 2010. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je že v prvi pritožbi jasno obrazložil, zakaj ni sporočil svojega „dodatnega“ dohodka. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da s tem, da mora prijaviti dodatni zaslužek, ni bil seznanjen, saj so mu vabilo za prvi sestanek namenjen brezposelnim, kjer vse te stvari razložijo, poslali na napačen naslov. Pri prijavi na zavodu pa niti tožniku niti komu drugemu nihče izrecno ne pove, kaj je potrebno storiti. Tudi z branjem drobnega tiska v odločbi se ni ukvarjal. Sodišče je kljub temu, da v vabilu piše, da če na prvi narok ne pride nobena stranka se narok preloži, o zadevi odločilo, ne da bi preverilo odločilna dejstva. Tožnik zahteva, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in da se mu da nova možnost, da svoj zagovor poda tudi ustno.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 18. 3. 2010, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 4. 1. 2010. Tožena stranka je z navedeno odločbo odločila, da tožniku s 23. 7. 2009 preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Odločitev je bila utemeljena z ugotovitvijo, da tožnik ni izpolnil obveznosti iz 1. in 2. odst. 33. b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami).

Pritožbeno sodišče najprej glede na pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje opravilo narok, kljub temu, da na narok ni pristopil tožnik, poudarja, da Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v 3. alinei 28. člena določa, da če na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, se narok preloži. Četudi na naslednji narok ne pride nobena stranka se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. V sporni zadevi je sodišče prve stopnje razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 10. 10. 2012. Naroka se je udeležil pooblaščenec tožene stranke, medtem ko je tožnik sodišču po telefonu sporočil, da se opravičuje, saj se zaradi bolezni in tudi zaradi finančnega stanja obravnave v ... ne more udeležiti. Ker se je obravnave udeležil pooblaščenec tožene stranke, tožnik pa niti ni predlagal, da sodišče preloži narok za glavno obravnavo, je po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je, kljub odsotnosti tožnika, opravilo glavno obravnavo.

V zvezi z vsebino sporne zadeve pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožniku z odločbo št. ... z dne 30. 7. 2008 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Ker je tožnik sklenil delovno razmerje za polni delovni čas in določen čas krajši od 12 mesecev mu je pravica mirovala od 21. 7. 2008 dalje. Z odločbo z dne 16. 7. 2009 pa mu je bila ponovno priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za preostali čas 5 mesecev in 19 dni. Z izpodbijanima odločbama je bilo odločeno, da tožniku z 22. 7. 2009 preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Kot razlog je tožena stranka navedla, da tožnik tožene stranke (zavoda za zaposlovanje) ni obvestil o izplačanem dodatnem dohodku, ki ga je prejel v mesecu juliju 2009. ZZZPB, ki je veljal v spornem obdobju, je v 33. b členu določal, da zavarovanec lahko pridobiva dodatne dohodke z vednostjo zavoda. Če je zavarovanec dodatne dohodke pridobival pred nastankom brezposelnosti in jih je prejemal tudi po nastanku brezposelnosti, mora o tem obvestiti zavod ob prijavi v register brezposelnih oseb. V 2. odst. istega člena pa je določeno, da o vseh izplačanih dodatnih dohodkih mora zavarovanec obveščati zavod enkrat mesečno za pretekli mesec. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že tožena stranka, je tožnik dne 22. 7. 2009 prejel plačilo v višini 184,80 EUR. O prejetem znesku pa tožene stranke ni obvestil. Opustitev dolžnega ravnanja pomeni prenehanje pravice do denarnega nadomestila. ZZZPB namreč v 7. odst. 33. b člena določa, da zavarovancu, ki ne ravna v skladu s 1. in 2. odst. tega člena, torej ki o vseh izplačilih dodatnih dohodkov ne obvesti zavod enkrat mesečno za pretekli mesec, preneha pravica do denarnega nadomestila. Tudi Pravilnik o natančnejših pravili za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 56/2007) v 1. odst. 36. člena določa, da brezposelni osebi, ki prejema denarno nadomestilo in ne ravna v skladu s 1. in 2. odst. 33. b člena zakona, preneha pravica do denarnega nadomestila in sicer, če med prejemanjem denarnega nadomestila o izplačanih dodatnih dohodkih enkrat na mesec za pretekli mesec ne obvešča zavoda – z dnem prvega izplačila, za katerega se ugotovi, da zavoda o njem ni obvestila. O dolžnosti obveščanja zavoda je bil tožnik tudi ustrezno obveščen, kar je razvidno tako iz odločbe z dne 30. 7. 2008, kjer je v obrazložitvi izrecno navedeno, da v primeru, da zavarovanec ne sporoča zavodu, da pridobiva dodatne dohodke, mu pravica do denarnega nadomestila preneha in je dolžan vrniti neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila ter povrniti drugo škodo, ki je nastala. Tudi iz prijave v evidenco brezposelnih oseb je razvidno, da je bil tožnik opozorjen na dolžnost sporočanja podatkov skladno z določbo 33. b člena ZZZPB.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.