Jedro

Glede na to, da je tožeča stranka v vlogi navedla kot predviden čas trajanja rudarske pravice 5 let in izkoristek mineralne surovine do 60 000 m3 v raščenem stanju, iz česar izhaja letna proizvodnja 12 000 m3 na leto, kar ne izpolnjuje zahteve po zadostni letni proizvodnji (najmanj 30 000 m3 mineralne surovine na leto), je tako tožena stranka, upoštevaje tudi izjavo o skladnosti, ki jo je izdal Geološki zavod Slovenije, utemeljeno zaključila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pridobitev rudarske pravice.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje dolomitnega peska v kamnolomu X. na zemljiščih oz. delih zemljišč s tam navedenimi parcelnimi številkami, vse k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka vložila vlogo na podlagi prvega odstavka 34. člena Zakona o rudarstvu (ZRud-1), ki določa, da se koncesija za izkoriščanje za določeni pridobivalni prostor podeli na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Vloga se nanaša na izkoriščanje 60 m3 zalog mineralne surovine v raščenem stanju, predlagan čas trajanja koncesije pa je 5 let. ZRud-1 v 6. alinei četrtega odstavka 35. člena določa, da ministrstvo pristojno za rudarstvo predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi vloge pravne ali fizične osebe pod pogojem, da je predlagani pridobivalni prostor v skladu z državno rudarsko strategijo (DRS). Skladno z drugim odstavkom 154. člena ZRud-1 do sprejema DRS po tem zakonu šteje splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami iz 6. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04-uradno prečiščeno besedilo in 68/08). Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami - splošni načrt (DPGM-SN) je sprejela Vlada Republike Slovenije 9. aprila 2009. Ta v tretjem odstavku pod poglavjem 4.7. izrecno določa, da morajo biti lokacija oz. koncentracije lokacij za izkoriščanje dolomita ter proda in peska: -znotraj transportnega radia prodaje (večinoma med 20 in 30 km), - imeti dovolj zalog (vsaj za 15 let) in - imeti zadostno letno proizvodnjo (najmanj 30 000 m3 raščene mineralne surovine). V ugotovitvenem postopku je upravni organ pridobil tudi izjavo Geološkega zavoda Slovenije, ki je preveril vrsto mineralne surovine na zadevni lokaciji, glede na veljavni ZRud-1 in glede na perspektivnost (DPGMS-SN str. 8) ter skladno z DRS preko meril za potencialni prostor ali prostor sanacije (DPGMS-SN zadnji odstavek str. 20 in 23 in 24) in skladno s predlogom organizacije mreže lokacij za pridobivanje mineralnih surovin za gradbeništvo ter ugotovil, da vloga ne izpolnjuje zahteve po zadostni letni proizvodnji ter da nameravano izkoriščanje ni skladno z DPGMS-SN.

2. Ker vloga tožeče stranke ne izpolnjuje vseh pogojev iz DRS, jo je tožena stranka na podlagi 6. točke četrtega odstavka 35. člena ZRud-1 in prvega odstavka 207. člena ZUP zavrnila.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in v posledici tega tudi zmotno uporabljenega materialnega prava. Opozarja, da iz vsebine Državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami - splošni načrt, če bi bil ta sprejet izhaja, da so možne tudi druge rešitve in izkoriščanje v manjših količinah in v manjšem času, če gre za območje usmerjenega razvoja, ki naj bi vsebovala čim več raziskovalnih oz. pridobivalnih prostorov. V tem okviru bi tako lahko tožeča stranka pridobila zaprošeno koncesijo. Opozarja, da je območje Zgornje Mežiške doline, na katerem se nahaja pridobivalni prostor X., izredno onesnaženo s težkimi kovanimi, posebno s svincem, kar je posledica dolgoletnega rudarjenja in pridobivanja svinca ter kasnejšega izkoriščanja hajde-jalovine kot ostanka pridobivanja svinca, za katero je tožena stranka tudi izdala rudarsko pravico. Ta pravica je bila takratnemu podjetju podeljena brez natančnih analiz o škodljivosti predelave in uporabe hajde. Tožena stranka torej pri odločanju o utemeljenosti vloge ni upoštevala vseh argumentov, okoliščin in okolja, v katerem bi tožeča stranka pridobivala navedeno mineralno surovino. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vlogi tožeče stranke ugodi oz. da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V zadevi je sporno ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za pridobitev koncesije za izkoriščanje dolomitnega peska na določenem pridobivalnem prostoru (X.).

7. V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZRud-1 se koncesija za izkoriščanje za določen pridobivalni prostor podeli na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Rudarski koncesijski akt izda vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo (prvi odstavek 35. čelna ZRud-1). Ministrstvo pristojno za rudarstvo predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi ocene, da obstaja potreba po izkoriščanju določene vrste mineralne surovine na določenem območju ali na podlagi vloge pravne ali fizične osebe o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru (drugi odstavek 35. člena ZRud-1). Ministrstvo pristojno za rudarstvo predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi vloge pravne ali fizične osebe pod pogoji, določenimi v četrtem odstavku 35. člena ZRud-1, med katerimi je v skladu s 6. alineo citiranega člena tudi pogoj, da je predlagani pridobivalni prostor v skladu z državno rudarsko strategijo.

8. Po določbi 2. člena ZRud-1 točka 3. je rudarska pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene in se glede na način in namen njenega izvajanja razvršča na rudarsko pravico za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje. V skladu s točko 3.2. citiranega člena je rudarska pravica za izkoriščanje pravica, ki se jo pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru. Po določbi 3.2.1. citiranega člena je rudarski koncesijski akt predpis, ki predstavlja odločitev Republike Slovenije, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi, na določenem pridobivalnem prostoru. Pridobivalni prostor je v skladu s točko 3.2.2. z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine in globine pod njo, določene z rudarskim koncesijskim aktom.

9. V skladu s 154. členom ZRud-1 minister pristojen za rudarstvo predloži vladi v sprejem Državno rudarsko strategijo najkasneje po dveh letih po uveljavitvi tega zakona (prvi odstavek). Do sprejema Državne rudarske strategije se kot državna rudarska strategija po tem zakonu uporablja Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami iz 6. člena Zakona o rudarstvu (Uradnik list RS, št. 98/04-uradni prečiščeno besedilo in 68/08), sprejet s sklepom Vlade št. 36100-5/2009/6 z dne 9. 4. 2009 in objavljen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za rudarstvo in Geološkega zavoda Slovenije.

10. V zadevi ni sporno, da Državna rudarska strategija v času odločanja tožene stranke še ni bila sprejeta, zato je upoštevaje drugi odstavek 154. člena ZRud-1 tožena stranka utemeljeno uporabila kot Državno rudarsko strategijo Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami iz 6. člena Zakona o rudarstvu (ZRud) veljavnega do sprejema ZRud-1, ki je veljal od 10. 8. 2010 in se uporablja od 1. 1. 2011 in s katerim je prenehal veljati ZRud. Ta vsebuje opis in ovrednotenje stanja zalog in izkoriščenosti posameznih mineralnih surovin, podrobnejšo razdelavo ciljev iz državnega programa ter ukrepe za njegovo izvedbo in izhodišče za načrte gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami, ob upoštevanju posebnosti po posameznih območjih in posameznih mineralnih surovinah in med drugim določa, da mora lokacija imeti dovolj zalog vsaj za 15 let in imeti zadostno letno proizvodnjo za najmanj 30 000 m3 raščene mineralne surovine.

11. Glede na to, da je tožeča stranka v vlogi navedla kot predviden čas trajanja rudarske pravice 5 let in izkoristek mineralne surovine do 60 000 m3 v raščenem stanju, iz česar izhaja letna proizvodnja 12 000 m3 na leto, kar ne izpolnjuje zahteve po zadostni letni proizvodnji (najmanj 30 000 m3 mineralne surovine na leto), je tako tožena stranka, upoštevaje tudi izjavo o skladnosti, ki jo je izdal Geološki zavod Slovenije (št. 511-1140/2016 z dne 20. 6. 2016), po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pridobitev rudarske pravice. In tem ugotovitvam tožena stranka niti ne ugovarja. Ugovarja le dejstvu, po presoji sodišča neutemeljeno, da država v skladu z ZRud-1 ni sprejela Državne rudarske strategije, na podlagi katere bi bile možne tudi druge rešitve in izkoriščanje v manjših količinah v krajšem času. Kot nerelevantne za odločitev v zadevi sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, da je območje pridobivalnega prostora X. izredno onesnaženo s težkimi kovinami zaradi dolgoletnega rudarjenja in pridobivanja svinca ter kasnejšega izkoriščanja hajde kot ostanka pridobivanja svinca in da je bila za pridobivanje na tem območju že izdana rudarska pravica.

12. Glede na navedeno je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih v primeru ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.