Jedro

Na prosilcu je dolžnost in odgovornost za pravilno izpolnitev celotne prošnje, ne glede na to, kdo mu je podatke posredoval oziroma, kdo je obrazec dejansko (fizično) izpolnjeval. Nerelevantno je, ali se podatek nanaša direktno na prosilca ali na družinskega člana. Podpis polnoletnega družinskega člana na obrazcu ne pomeni razbremenitve prosilca, da za resničnost svoje vloge, ki vsebuje tudi podatke o premoženjskem stanju družine, ne odgovarja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca travmatologa v postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki, pod opr. št. P 8/2011 (1. točka izreka); ter ugotovila, da je prosilec v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju svoje družine, zaradi česar 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč in mu le-ta ne more biti odobrena (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je prosilec po pooblaščenki, odvetnici A.A. vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri presoji obrazca o premoženjskem stanju prosilca je na podlagi poizvedb po uradni dolžnosti ugotovila, da je prosilčeva partnerka na dan vložitve prošnje imetnica 305 vrednostnih papirjev A. in 6 vrednostnih papirjev B. Prosilec je bil o teh ugotovitvah obveščen in mu je bila dana možnost, da se do njih opredeli. V odgovoru je navedel, da se opravičuje za pomoto, ker ni dobro razumel vprašalnika za BPP. V skladu z navedenimi ugotovitvami je na podlagi pridobljenih podatkov štela, da je prosilec navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju svoje družine, zato je njegovo vlogo zavrnila, v skladu s petim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa je odločila, da se prosilcu prepove vlagati prošnje za brezplačno pravno pomoč za nadaljnjih šest mesecev od dneva izdaje odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da je izpolnil obrazec zase, za svoje premoženje pa ga je izpolnjevala partnerica ter tudi sama podpisala. Meni, da je brez pravne in zakonske podlage utemeljitev, da odgovarja za napačen podatek o premoženjskem stanju, ki ga je podal njegov polnoletni družinski član. Meni, da je nepravilno upoštevanje zgolj golega dejstva, da je bil podatek netočen in neupoštevanje stopnje njegove krivde. Meni tudi, da je tako odločanje v nasprotju z Ustavo, saj izgubi ustavno pravico iz 23. člena Ustave, ki jo zagotavlja ZBPP. Neupravičeno je neupoštevanje subjektivnega elementa in okoliščin krivde na strani prosilca, ko gre za podatke družinskega člana. Ta je namreč tisti, ki podatke posreduje prosilcu in je slednji tudi sopodpisnik prošnje prav iz tega razloga. Sicer sopodpis ne bi imel smisla. Tožniku zato ni mogoče naprtiti odgovornosti, še manj pa škodljivih posledic za primer, ko napačne podatke poda njegov polnoletni družinski član. Sodna praksa Upravnega sodišča v zadevi I U 1416/2011 ni primerljiva s konkretno situacijo, saj je v tisti zadevi bil napačen podatek zamolčan s strani prosilke. V sodbi I U 335/2011 pa je bilo poudarjeno, da ima peti odstavek 20. člena ZBPP kaznovalno naravo, kar je v nasprotju s tem, da razlog za molčanje ni pomemben. Glede vrednostnih papirjev se partnerica tožnika ni zavedala, da je tudi to premoženje, ki bi ga morala navesti, še manj pa se je tega zavedal tožnik. Kot je naknadno poizvedela pooblaščenka, imajo vrednosti papirji A. vrednost 0,83 EUR po delnici, B. pa 0,50 EUR. Skupni znesek premoženja znaša le okoli 260,00 EUR. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter povrnitev stroškov ter zahteva oprostitev plačila sodne takse.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da za natančnost podatkov, ki jih prosilcu posreduje družinski član, odgovarja prosilec. Prosilec poda pisno izjavo pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Prosilec je kot stranka v postopku dodelitve BPP dolžan organu posredovati pravilne podatke. Pri tem tožena stranka pripominja, da se od povprečno skrbnega posameznika pričakuje, da pozna svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje svojih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu (sodba Upravnega sodišča II U 262/2012). Iz spisa tudi izhaja, da je imel tožnik v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči pooblaščenko.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik kot prosilec v svoji vlogi pri odgovoru na vprašanje, ali je partnerica lastnica/solastnica vrednostnih papirjev ali kapitalskih naložb, obkrožil odgovor „NE“. Tudi ni sporno, da je partnerica dejansko imetnica 305 vrednostnih papirjev A. in 6 vrednostnih papirjev B. Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Na prosilcu je dolžnost in odgovornost za pravilno izpolnitev celotne prošnje, ne glede na to, kdo mu je podatke posredoval oziroma, kdo je obrazec dejansko (fizično) izpolnjeval. Prosilec (tožnik) je bil v obravnavanem upravnem postopku stranka v postopku dodelitve BPP in je bil dolžan organu posredovati pravilne podatke. Glede na navedeno je neutemeljen ugovor, da je brez pravne in zakonske podlage utemeljitev, da odgovarja za napačen podatek o premoženjskem stanju, ki ga je podal njegov polnoletni družinski član, prosilec. Zgolj tožnik kot prosilec je bil stranka v postopku dodelitve BPP in zato je za pravilno upoštevanje določbe 20. člena ZBPP nerelevantno, kdo je izpolnjeval obrazec o premoženjskem stanju, saj je ta tako o premoženjskem stanju prosilca kot njegovem družinskem članu del prosilčeve vloge. Za njegovo vlogo je organ po opravljenih poizvedbah (drugi odstavek 20. člena ZBPP) ugotovil, da vsebuje neresnične podatke. Tudi po mnenju sodišča je nerelevantno, ali se ta podatek nanaša direktno na prosilca ali na družinskega člana. Podpis polnoletnega družinskega člana na obrazcu ne pomeni razbremenitve prosilca, da za resničnost svoje vloge, ki vsebuje tudi podatke o premoženjskem stanju družine, ne odgovarja. Tako ne določa tudi peti odstavek 20. člena ZBPP. Ugotavljanje stopnje krivde za vpisan neresnični podatek, ob dejstvu, da gre za prosilčevo vlogo, ni del ugotovitve dejanskega stanja za pravilno uporabo petega odstavka 20. člena ZBPP. Ni nezanemarljivo tudi dejstvo, ob prosilčevi navedbi v odgovoru na poziv tožene stranke (list št. 24 upravnega spisa), da ni dobro razumel obrazca in je bil v prošnji pomotoma obkrožen odgovor „NE“, da je imel v času vložitve prošnje pooblaščenko, na obrazcu pa je vprašan, ali je partnerica lastnica/solastnica vrednostnih papirjev ali kapitalskih naložb obkrožil odgovor „NE“. Tožena stranka se je tudi pravilno sklicevala na sodno prakso tega sodišča, po kateri „vrednost“ neresničnega podatka ni relevantna.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

O predlogu za povrnitev stroškov postopka sodišče ni odločalo, ker zadeve brezplačne pravne pomoči niso podvržene plačilu takse.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.