Jedro

Kar je tožena stranka prejela na podlagi delno ničnega določila o obrestih, mora vrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku plača 2.569,37 EUR z obrestmi od zneskov, kot izhajajo iz 1. točke izreka izpodbijane sodbe, in mu povrne 662,98 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče na njeno utemeljeno prošnjo ni preložilo naroka niti je ni pozvalo k predložitvi zdravniškega potrdila, kar predstavlja kršitev postopka. Nadalje navaja, da ji je bila terjatev odstopljena samo v izterjavo, zato ni pasivno legitimirana in ni šlo za odstop v smislu tretjega odstavka 20. člena ZVPot. Graja zaključek sodišča, da pogodba ni bila sklenjena za poslovni namen, pri čemer ni sporno, da je tožnik pogodbo podpisal v ta namen. Če je toženo stranko spravil v zmoto, ne more biti nagrajen, tožena stranka pa kaznovana. Nasprotno dokazno oceno sodišča prve stopnje izpodbija. Ne strinja se z odločitvijo, da tožniku pripadajo zamudne obresti, ker se je obnašal skrajno nepošteno. Izpodbija tudi višino zahtevka, češ da sodišče za sklepanje, da tožnik ni prejel 2.500,00 EUR ni imelo nobenega dokaza, ker ga tožnik ni ponudil. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

3. Tožnik je na pritožbo pravočasno odgovoril in kot bistveno navaja, da iz obvestila o odstopu terjatve izhaja, da gre za odstop po ZVPot. Za trditve, da je bila pogodba sklenjena za poslovni namen, tožena stranka ni predložila nobenega dokaza. Glede višine zahtevka pritrjuje sklepanju sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrdil in dokazal, da je s podjetjem K., d. o. o., sklenil kreditno pogodbo, v kateri so bile glede na določbe ZVPot dogovorjene previsoke obresti, zato mu je bil z bančnega računa odtegnjen previsok znesek. Od tožene stranke, ki ji je K., d. o. o., odstopila svojo terjatev do tožnika, je pred sodiščem prve stopnje uspešno uveljavil svoj denarni zahtevek, ki predstavlja razliko med pravilno dolgovanim zneskom in tistim, izračunanim na podlagi previsoko dogovorjeni pogodbenih obresti.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma zavrača očitek o obstoju absolutno bistvene kršitev postopka, ker je sodišče opravilo narok v nenavzočnosti tožene stranke in njenega direktorja ni zaslišalo. Sodišče prve stopnje je svoje ravnanje pravilno in natančno obrazložilo v 10. - 12. točki svoje obrazložitve. Opravičilo ni na predpisanem obrazcu, pri čemer sodišča o tem stranke ni treba obveščati niti je pozivati k predložitvi pravega, in je tako pavšalno, da iz njega ni mogoče razbrati, da bi šlo za opravičljive razloge (nenadna ali nepredvidljiva bolezen oziroma poškodba).

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je bila toženi stranki terjatev odstopljena le v izterjavo. Listina pod A 3, iz katere izhaja, da ima tožnik vse ugovore, potrjuje namreč nasprotno ugotovitev sodišča prve stopnje. Šlo je za odstop terjatve v smislu določb ZVPot. 8. Drži, da je tožena stranka že v postopku pred sodiščem prve stopnje podala ugovor, da je bil kredit najet za poslovni namen, vendar za svoje trditve ni predložila niti enega dokaza. Da naj bi tožnik podpisal tako izjavo, prvič pove v pritožbi, kar ni dopustno (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sicer pa iz celovite in prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje izhaja, da je bil kredit vzet za osebne namene tožnika – potrošnika.

9. Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo višino tožbenega zahtevka. Ni res, da je tožnik ni dokazal. V pravdnem postopku so dokazila prirejena in tožnik je zatrjevano dejstvo, da je K., d. o. o., del denarja zadržala za stroške, dokazal z zaslišanji. Graja prisojenih zamudnih obresti je pavšalna. Dokazni postopek je pokazal, da je bilo podjetje, s katerim je tožnik sklenil kreditno pogodbo, nepošteno, z odstopom dolga toženi stranki pa je ona vstopila v njen položaj.

10. Pritožba je neutemeljena, pritožbeno sodišče tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

11. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor tožnika na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ta strošek ni bil potreben in sam krije svoje stroške, nastale z njegovo vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).