Jedro

Iz razlogov izpodbijane sodbe po eni strani izhaja, da namen pokojnega preživljanca gotovo ni bil darilni, saj slednji (po prepričanju sodišča) toženki svojega premoženja ni želel podariti, temveč je v zameno pričakoval nasprotno dajatev v obliki pomoči. Po drugi strani pa sodišče zaključi, da sporna pogodba ustreza darilni pogodbi in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Gre za dve nasprotujoči si ugotovitvi, saj ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje glede pogodbene kavze sploh ugotovilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in popravni sklep se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med pokojnim A. A. in toženko, po pravni naravi predstavlja darilno pogodbo in kot taka nima pravnega učinka proti tožniku glede solastniškega deleža do ene osmine celotne nepremičnine. Toženki je naložilo, da v korist tožnika izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, ki bo tožniku omogočalo vknjižbo lastninske pravice v solastniškem deležu. Toženki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov višini 11.423,52 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S popravnim sklepom je sodišče popravilo napačen zapis naslova toženke in katastrske občine v izreku sodbe.

2. Zoper navedeno sodbo in popravni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča, zato odločitev sodišča tudi tokrat temelji na napačni metodi. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka, saj sodbe ni mogoče preizkusiti, v odločilnih dejstvih pa je tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med listinami v spisu (izvid z dne 6. 9. 2005, popisni list v bolnišnici, izvedensko mnenje, izpovedi prič). Dodaja, da sodišče ni opravilo ocene izvedenih dokazov, temveč je sodilo po lastnem prepričanju, kar vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve. Tudi sicer je dokazno breme v celoti naložilo toženki, čeprav je tožnica tista, ki bi morala svoje trditve tudi dokazati. V tem okviru uveljavlja kršitev pravil o dokaznem bremenu po 215. členu ZPP. Nasprotuje tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju, in sicer zlasti v delu, kjer sodišče zaključi, da je toženka ob podpisu pogodbe vedela, da bo preživljanec sprejet v dom. Poudarja, da je pokojni preživljanec domsko oskrbo potreboval zaradi padca iz postelje, razlog smrti pa je bila pljučnica, česar toženka ni mogla predvideti. Domska oskrba preživljanca pa toženke tudi sicer ni odvezala njenih obveznosti. Poudarja, da je bilo preživljančevo zdravje ob sklenitvi pogodbe stabilno, zato njegova hitra smrt ni bila pričakovana. Tudi toženka je zato sprejela tveganje, ki je bistveni element pogodbe o preživljanju. Da je za preživljanca skrbela že pred podpisom pogodbe, so izpovedale številne priče, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Predvsem pa sodišče ni navedlo, zakaj ni zaslišalo priče B. B., ki je za dokazovanje podlage sporne pogodbe, ključna. Sklicujoč se na pravila o dokaznem bremenu poudarja, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da sporna pogodba predstavlja darilo. Sodišču očita pristranskost. Poudarja, da je bil pokojnikov namen sklenitev takšne pogodbe, kot se glasi. Nasprotuje tudi izvedenskemu mnenju izvedenca gradbene stroke in sodišču prve stopnje očita pavšalno dokazno oceno. V pritožbi zoper popravni sklep se sklicuje na že podane pritožbene navedbe.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in pritrdilo tožniku, da pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med toženko in pokojnim A. A., predstavlja darilo. Končni sklep sodišča prve stopnje je, da pogodbi manjka element tveganja (aleatornosti), dajatvi pa tudi nista v ravnovesju, saj je toženka dobila bistveno več, kot je dala v zameno.

6. Sodišče prve stopnje se je v skladu z navodili Vrhovnega sodišča sicer ukvarjalo z vprašanjem kavze sporne pogodbe. Iz razlogov izpodbijane sodbe tako po eni strani izhaja, da namen pokojnega preživljanca gotovo ni bil darilni, saj slednji (po prepričanju sodišča) toženki svojega premoženja ni želel podariti, temveč je v zameno pričakoval nasprotno dajatev v obliki pomoči (primerjaj drugi odstavek na strani 16 izpodbijane sodbe). V nadaljevanju, ko je presojalo, ali je pogodba odplačna, pa je sodišče zapisalo, da je bilo premoženje toženki podarjeno (primerjaj stran 25 izpodbijane sodbe) in nato v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za dve nasprotujoči si ugotovitvi, saj ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje glede pogodbene kavze sploh ugotovilo. Sodišče prve stopnje je tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena, ki jo uveljavlja pritožnica. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi, saj opisano nasprotje v razlogih onemogoča pritožbeni preizkus odločitve. Ker te kršitve pritožbeno sodišče zaradi njene narave ne more samo odpraviti, saj ne more namesto sodišča prve stopnje napisati novih (nenasprotujočih si) razlogov, je sodbo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zaradi razveljavitve sodbe je bilo potrebno razveljaviti tudi na njej temelječi popravni sklep.

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti kršitev, ki je bila ugotovljena. Tožbenemu zahtevku bo lahko ugodilo, če bo ugotovilo, da je bil namen pokojnega preživljanca darilni. Dokazno breme je na tožniku, saj je on tisti, ki trdi, da sporna pogodba ustreza darilni in ne morda pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Pri presoji pogodbene podlage naj sodišče (v skladu z navodili Vrhovnega sodišča) izhaja tudi iz subjektivnega namena preživljanca, ki si je za svojo preživljalko (nesporno) izbral prav toženko in ne morda druge, zaupanja vredne osebe.

9. V skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo.