Jedro

Res je, da člen 431 ZKP ne vsebuje nobene določbe o roku, v katerem je oškodovanec kot tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih dolžan vložiti obtožni predlog, vendar glede tega vprašanja, ki ni urejeno v določbah o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, člen 429 ZKP jasno napotuje na smiselno uporabo drugih določb tega člena in sicer v konkretnem primeru določila 3. odstavka 186. člena ZKP. Le-ta določa, da po koncu preiskave preiskovalni sodnik o tem obvesti oškodovanca kot tožilca in ga opozori, da mora v 15 dneh vložiti obtožnico. Kolikor tega ne stori, se šteje, da je odstopil od pregona in bo postopek s sklepom ustavljen.

Če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oz. v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, stranki ni odvzelo navedene pravice, saj sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za pritožbo oz. vložitev obtožnega predloga.

Izrek

Pritožba pooblaščenke oškodovanca kot tožilca dr. R.A. se zavrne kot neutemeljena.

Oškodovanec kot tožilec je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

: Okrajno sodišče na Jesenicah je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog oškodovanca kot tožilca, ki ga je podal po svoji pooblaščenki zoper obdolženo U.S., zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavka 256. člena KZ, zavrglo kot prepoznega.

Zoper sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovanca kot tožilca zaradi napačne uporabe določb Zakona o kazenskem postopku ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli obtožni predlog oškodovanca kot tožilca.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pooblaščenke oškodovanca kot tožilca pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca, ki ga je podal po svoji pooblaščenki, prepozen, zaradi česar ga je utemeljeno zavrglo. Res je, da člen 431 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ne vsebuje nobene določbe o roku, v katerem je oškodovanec kot tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih dolžan vložiti obtožni predlog, vendar glede tega vprašanja, ki ni urejeno v določbah o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, kot to pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče, člen 429 ZKP jasno napotuje na smiselno uporabo drugih določb tega člena in sicer v konkretnem primeru določila 3. odstavka 186. člena ZKP. Le-ta določa, da po koncu preiskave preiskovalni sodnik o tem obvesti oškodovanca kot tožilca in ga opozori, da mora v 15 dneh vložiti obtožnico. Kolikor tega ne stori, se šteje, da je odstopil od pregona in bo postopek s sklepom ustavljen.

Neutemeljeno je tudi zatrjevanje pritožnice, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker sodnica posameznica, ki je opravljala preiskovalna dejanja, po njihovem zaključku oškodovanca kot tožilca po njegovi odvetnici ni poučila o navedenem roku glede vložitve obtožnega predloga in posledicah. Tudi glede teh pritožbenih navedb je prvostopenjsko sodišče zavzelo pravilno stališče, da je imel oškodovanec kot tožilec pooblaščenko - odvetnico, ki ni prava neuka oseba in se predpostavlja, da je seznanjena z določbami procesnih zakonov in njihovimi posledicami. Dejstvo je namreč, da če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oz. v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, stranki ni odvzelo navedene pravice, saj sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za pritožbo oz. vložitev obtožnega predloga. V obravnavani zadevi pa je pooblaščenka oškodovanca kot tožilca, kot to izhaja iz priloženih povratnic, vložila obtožni predlog šele dne 9.2.2009, medtem ko se je iztekel omenjeni 15-dnevni rok že dne 11.12.2008, zaradi česar je sodišče prve stopnje obtožni predlog povsem utemeljeno zavrglo kot prepoznega. Pritožbeno sodišče pa še pripominja, da je pooblaščenka oškodovanca kot tožilca tudi predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vložila prepozno. Iz priložene povratnice, pripete na hrbtni strani list. št. 226 namreč izhaja, da je pooblaščenka oškodovanca kot tožilca sklep o zavrženju kazenske ovadbe prejela dne 21.8.2007, skupaj s pravnim poukom oškodovancu, da lahko v 8 dneh po prejemu sklepa, če se z odločitvijo ne strinja, sam začne kazenski pregon zoper obdolženko tako, da pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah zahteva posamezna preiskovalna dejanja ali vloži obtožni predlog. Glede na navedeno se je zadnji dan za vložitev zahteve za posamezna preiskovalna dejanja oziroma za vložitev obtožnega predloga iztekel z dnem 29.8.2007. Pooblaščenka oškodovanca kot tožilca pa je zahtevo za posamezna preiskovalna dejanja vložila pri Okrožnem sodišču na Jesenicah dne 4.10.2007 in sicer priporočeno po pošti dne 3.10.2007, torej po izteku zakonsko določenega 8-dnevnega roka.

Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo pooblaščenke oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (3. odstavek 402. člena ZKP).

Na podlagi 1. odstavka 98. člena v zvezi s 1. odstavkom 95. člena ZKP je oškodovanec kot tožilec dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje.