Jedro

Strokovna izobrazba za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti ne pomenijo samo pogojev za sklenitev delovnega razmerja, ampak tudi pogoje za razporeditev po reintegraciji delavca, pri čemer mora delovno mesto, na katero je delavec razporejen, ustrezati tudi naknadno pridobljeni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.

Če tožena stranka ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožnikovi naknadno pridobljeni strokovni izobrazbi, niti ga ni imela sistemiziranega v svojem aktu, bi lahko takrat za tožnika določila čakanje na delo oz. izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 8.4. in 26.5.1994 o razporeditvi tožnika na delovno mesto skladiščnika. Ugotovilo je, da je bil tožnik v letu 1994 po reintegraciji razporejen na novo delovno mesto v nasprotju z določbo 2. odst. 17. čl. zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90).

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določbah 2. in 3. tč. 1. odst. 353. čl. zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Navaja, da je bila takrat dolžna ravnati po odločbi pristojnega sodišča združenega dela in tožnika razporediti na ustrezno delovno mesto. V času tožnikove vrnitve nazaj na delo ni imela prostega delovnega mesta voznika oz. avtomehanika. Meni, da ga je pravilno razporedila na delovno mesto skladiščnika v enoti S. L., ki ga je tožnik do leta 1998, ko se je samozaposlil, uspešno opravljal. Poleg tega je imel tožnik končano osnovno šolo in ob pridobljeni strokovni izobrazbi še dodatno opravljene preizkuse določenih znanj.

Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov in ugotovilo, da je sodišče v sporu pravilno ugotovilo odločilna dejstva, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in v svojem postopku ni storilo kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP). Zato v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja: Tožena stranka je v letu 1994 po pravnomočni odločbi pristojnega sodišča združenega dela sprejela tožnika nazaj na delo. Glede na to, da je tožnik takrat pridobil strokovno izobrazbo voznika avtomehanika, njegova razporeditev na delovno mesto skladiščnika ni bila pravilna, saj je v skladu z njeno sistemizacijo za takšno delovno mesto predpisana osnovna šola in strokovna izobrazba trgovca živilske stroke oz. prodajalca. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča tako za navedeno delovno mesto ni določena nikakršna izobrazba osnovna šola in pridobljeni preizkusi predpisanih znanj ali na drugi strani alternativno pridobljena izobrazba trgovca živilske stroke oz. prodajalca, kot to pritožba zmotno navaja, temveč v skladu s pravilnim zapisom v sistemizaciji delovnih mest tožene stranke zgolj kumulativno pridobljeni navedeni izobrazbi, z predpisanimi preizkusi znanj in določenimi delovnimi izkušnjami.

Strokovna izobrazba za določeno vrsto poklica ter znanja in zmožnosti ne pomenijo samo pogoje za sklenitev delovnega razmerja, ampak tudi pogoje za razporeditev po reintegraciji delavca, pri čemer mora delovno mesto, na katero je delavec razporejen, ustrezati njegovi strokovni izobrazbi za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.

Če tožena stranka v konkretnem primeru ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožnikovi naknadno pridobljeni strokovni izobrazbi voznika avtomehanika niti ga ni imela sistemiziranega v svojem aktu, bi lahko takrat za tožnika določila čakanje na delo oz. izvedla postopek ugotavljanja trajnih presežnih delavcev. Ker ga je razporedila na delovno mesto skladiščnika, ki ni bilo v skladu z njegovo strokovno izobrazbo, znanjem in zmožnostim, je ravnala v nasprotju z že navedeno zakonsko določbo ne glede na ugotovitev, da je šlo pri tej razporeditvi za delovno mesto enakega tarifnega razreda. Zato pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka glede tožnika pravilno izvedla postopek razporeditve na ustrezno delovno mesto, ni utemeljeno.

Ker niso podani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).

Tožena stranka je v zvezi s pritožbo priglasila stroške. Ker z njo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).