Jedro

Za izdajo izpodbijane odločbe so bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji, pri čemer je bila prijavljena površina za uveljavljanje zahtevkov za pomoči na površino večja od ugotovljene, to pa glede na velikost neupravičene površine pomeni zavrnitev vseh zahtevkov in glede na že izplačana sredstva povrnitev neupravičenih plačil. Tožnik je sam odgovoren za pravilen vpis rabe na vseh površinah, za katere uveljavlja subvencije, ne glede na to, ali gre za zemljišča, ki so v njegovi lasti ali zemljišča, ki jih ima v zakupu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se postopek v zvezi z izplačilom neposrednih plačil za leto 2007 za ukrep EKO 0, ki je bil končan z odločbo, št. 33101-46798/2007/6 z dne 18. 4. 2008, obnovi po uradni dolžnosti in v obsegu, da se glede na nova dejstva ugotovi upravičenost do dodelitev sredstev ter pravilna višina dodeljenih sredstev (1. točka izreka), odločba, št. 33101-46798/2007/6 z dne 18. 4. 2008, se odpravi v celoti (2. točka izreka); zavrnil tožnikov zahtevek za plačilne pravice: PP travnik brez dovoljenja, identifikacijska številka plačilne pravice 23762411 1-923, število izplačanih plačilnih pravic 9,23, v vrednosti 108,70 EUR, in za krmne površine: trajno travinje, krmne površine na 9,21 ha (3. točka izreka); preveč plačana sredstva v višini 1.003,30 EUR, izplačana na podlagi odločbe, št. 33101-46798/2007/9 z dne 18. 4. 2008, mora tožnik v roku 30 dni od vročitve te odločbe vrniti na tam navedeni račun, po preteku tega roka se bodo pričele obračunavati zakonske zamudne obresti (4. točka izreka); pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka), posebni stroški pa v tem postopku niso nastali (6. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je na podlagi vloge tožnika odločil o neposrednih plačilih za leto 2007 za ukrep EKO 0 z odločbo, št. 33101-16798/2007/9 z dne 18. 4. 2008. Drugostopni organ je z odločbo, št. 33101-642/2011/2 z dne 27. 3. 2012, po nadzorstveni pravici odpravil odločbo prvostopnega organa, št. 33101-46798/2007/6 z dne 19. 12. 2007, ki je bila podlaga za odločbo z dne 18. 4. 2008. Prvostopni organ je zato izdal novo odločbo o dodelitvi plačilnih pravic, št. 33101-46798/2007/16 z dne 12. 4. 2012, kar v skladu s prvim odstavkom 45. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) predstavlja obnovitveni razlog, saj odločba o določitvi sredstev iz naslova neposrednih plačil za leto 2007 za ukrep EKO 0 temelji na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno odpravljena oziroma spremenjena. Subjektivni rok za izdajo odločbe še ni potekel, zaradi česar je organ odločil, da se postopek obnovi in se sklep o obnovi izda skupaj z odločbo. V postopku ponovnega odločanja je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D – Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino za leto 2007 večja od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic po 80. členu Uredbe 1122/2009/ES zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID 498612 na površini 2,33 ha. Nepravilnosti skupine kmetijskih rastlin za uveljavitev krmnih površin znašajo EKO 0 KRM 2,33 ha, kar znaša več kot 20 % ugotovljenih površin, zato se zahtevek za uveljavitev za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES v celoti zavrne. Iz enakih razlogov se zavrne tudi zahtevek za izplačilo pomoči za posamezno kmetijsko rastlino v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES. Nepravilnosti zahtevkov za pomoči na površino (izplačilo plačilnih pravic in proizvodno vezanih plačil na površino) predstavljajo več kot 30 % ugotovljenih površin, zato se vsi zahtevki za pomoči na površino v skladu z drugim odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES zavrnejo. S to odločbo je odločeno o vseh tožnikovih zahtevkih za izplačilo plačilnih pravic, proizvodno vezanih zahtevkih in krmnih površin.

Drugostopni organ je s svojo odločbo pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi je uvodoma povzel 7. člen Uredbe in Priloge 1 ter potek dosedanjega postopka. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da ker je tožnik v zbirni vlogi za leto 2007 prijavil skupno 9,37 ha upravičenih površin (v nadaljevanju UP), pri kontroli površin pa je bilo ugotovljeno, da 2,33 ha prijavljene površine predstavlja neupravičeno rabo, to pomeni, da znaša ugotovljena površina (tj. površina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje za izplačilo) le 7,04 ha, to pa pomeni, da znaša preveč prijavljena površina 33,09 % ugotovljene površine. Iz zapisnika je razvidno, da so bile meritve opravljene s planimetriranjem, ki je ena izmed uradnih metod merjenja površine. Če se tožnik z opravljenimi meritvami ni strinjal, bi moral že na zapisnik podati pripombe in izpodbijati merodajnost samega načina merjenja. S podpisom zbirne vloge pa je tožnik izjavil, da je seznanjen z vsebino in pogoji za uveljavljanje posameznih zahtevkov, kar pomeni, da je soglašal tudi s preverjanjem izpolnjevanja pogojev s kontrolami na kraju samem, ki se opravljajo s predpisanimi metodami, med katere sodi tudi planimetriranje. Odnos med tožnikom kot zakupnikom in zakupodajalcem Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa je njuno medsebojno razmerje, v katerega organ ne more posegati. Tožnik tako nosi odgovornost za pravilen vris GERK-ov v RKG in tudi pravilno določitev vrste dejanske rabe na vsakem izmed GERK-ov na njegovem kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja plačilo subvencij. Tožnik nove odločbe o dodelitvi (oziroma odvzemu) plačilnih pravic, št. 33101-46798/2007/16 z dne 12. 4. 2012, ni izpodbijal s pritožbo, zato je postala pravnomočna. Iz dokumentov spisa je tudi razvidno, da je bil tožnik v pravnih poukih poučen o možnostih in rokih za pritožbo, vendar jih ni izkoristil. V pravnomočno odločbo pa organ ne more posegati, pri čemer pa tožnik tudi sam priznava, da je na površini 2,33 ha neupravičena raba.

Tožnik je v tožbi navedel, da je za plačilne pravice prijavljal 9,21 ha, pri čemer je zbirno vlogo vedno izpolnjeval s strokovno pomočjo. Od prijavljenih 9,21 ha je bilo 1,8 ha njegovih lastnih površin, ostalo so last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Izvorni problem je v tem, da je glede na 2. člen zakupne pogodbe, sklenjene s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, na zemljiščih s parc. št. 792/1 in 793 katastrska kultura travnik in dejanska kultura travnik. Temu je verjel. Kontrola je kasneje ugotovila, da se na teh parcelah nahaja 2,33 ha gozda. Ta površina pa je presegala dovoljenih 20 %, kar pomeni, da je ''goljufal'', zaradi česar so mu bile odvzete plačilne pravice za vse prijavljene površine v roku 30 dni s pripadajočimi obrestmi. Je upokojenec, prejeta sredstva je porabil za kmetovanje. Prejel je nekaj odločb, ki navajajo člene zakonov in ki so zelo obširne, za kar bi na svoji majhni kmetiji moral imeti zaposlenega pravnika. Ovac ima nekaj čez 30, za najeta zemljišča plačuje najemnino. Organa nočeta sprejeti dejstva, da so problem površine, ki so v lasti Republike Slovenije, ki jih je prejel v zakup in ki jih je prijavljal kot travnik, so pa v resnici gozd. V najem so mu dali travnik, ki ga je želel za pašo svojih ovac, ne pa gozda. Te odločbe so mu vzele vso voljo do kmetovanja, ker pa nima denarja za vrnitev subvencij, se boji, da mu bodo rubili imetje – hišo. Tožnik se zaveda, da piše laično in upa, da se ga razume. Zaradi tega bo prenehal z ekološkim kmetovanjem in bo izstopil iz politike, ravno tako žena in ostali domači. Če je nujno, da vrne ves prejeti denar, prosi za obročno vračilo v petih letih brez obresti. Meni, da je odločitev krivična, zlasti glede na to, da je od zbirne vloge minilo že več kot 5 let. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala vse navedbe tožnika in predlagala zavrnitev tožbe, sodišču pa je poslala tudi upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je organ navedel utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila izpodbijana odločba izdana v obnovljenem postopku kot posledica izdaje odločbe o dodelitvi plačilnih pravic tožniku za letu 2007, št. 33101-46798/2007/16 z dne 12. 4. 2012. Slednja je bila izdana v postopku ponovnega odločanja, ker je drugostopni organ s svojo odločbo, št. 33101-642/2011/2 z dne 27. 3. 2012, odločbo prvostopnega organa glede dodelitve plačilnih pravic za leto 2007, št. 33101-46798/2007/6 z dne 18. 12. 2007, odpravil po nadzorstveni pravici na podlagi 43. člena ZKme-1. Po tej določbi lahko organ, pristojen za nadzor, po nadzorstveni pravici, poleg primerov iz zakona, ki ureja upravni postopek, odpravi odločbo pod pogoji, v roku in iz razlogov, določenih v predpisu Skupnosti, ki določa obveznost vračila strankam, kadar jim je bilo z odločbo odobrenih preveč sredstev ali upravičenj (prvi odstavek); če predpis Skupnosti roka iz prejšnjega odstavka ne določa drugače, lahko pristojni organ odločbo odpravi v petih letih od vročitve odločbe (drugi odstavek). V obravnavanem postopku je bilo na podlagi opravljenih kontrol na kraju samem ugotovljeno, da so bile tožniku plačilne pravice v (z odločbo z dne 18. 12. 2007) določeni višini neupravičeno dodeljene, saj je bila ugotovljena (upravičena) površina manjša od prijavljene površine v zbirni vlogi za leto 2007. Drugostopni organ je zato, upoštevaje 73.a člen Uredbe Komisije 796/2005 z dne 21. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega ter kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta 1782/2003 in Uredbe Sveta 73/09 ter za izvajanje navzkrižne skladnosti, predvidene v Uredbi Sveta 479/2008, zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije 380/2009 z dne 8. 5. 2009 (ta predpisuje način postopanja organa v primeru, da se ugotovi, da so bile kmetu nekatere pravice do plačila neupravičeno dodeljene), odločbo o dodelitvi plačilnih pravic z dne 18. 12. 2007 moral odpraviti. Pri tem je bil tudi upoštevan predpisan rok petih let iz drugega odstavka 43. člena ZKme-1 glede na izdajo odločbe z dne 18. 12. 2007 in izdajo odločbe drugostopnega organa z dne 27. 3. 2012, zaradi česar sodišče ne more slediti tožnikovemu ugovoru o krivičnosti odločitve zaradi poteka časa več kot petih let med izdajama odločb, saj to ne drži. Ker pa je zato bila ponovno izdana odločba o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 z dne 12. 4. 2012 (zoper katero tožnik ni vložil nobenega pravnega sredstva), je v posledici prvostopni organ moral tudi (ponovno) odločiti o neposrednih plačilih za leto 2007 za ukrep EKO 0, kar je z izpodbijano odločbo tudi storil. Pri tem se je oprl na 45. člen ZKme-1, po katerem se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, poleg razlogov iz zakona, ki ureja upravni postopek, obnovi tudi, če odločba temelji na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena (prvi odstavek). Organ je postopek obnove začel tudi v predpisanem roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka ((nova) odločba o dodelitvi plačilnih pravic je bila izdana 12. 4. 2012, izpodbijana odločba je bila izdana 25. 5. 2012) (tretji odstavek 45. člena ZKme-1), sklep o dovolitvi obnove oziroma sklep o obnovi pa je bil izdan skupaj z odločbo (četrti odstavek 45. člena ZKme-1), kot izhaja iz prve točke izreka odločbe. Sodišče tako ugotavlja, da so bili za izdajo izpodbijane odločbe izpolnjeni vsi predpisani pogoji, pri čemer tožnik ne v upravnem postopku, niti v tožbi, ni zanikal, da je bila prijavljena površina za uveljavljanje zahtevkov za pomoči na površino večja od ugotovljene, to pa glede na velikost neupravičene površine pomeni zavrnitev vseh zahtevkov po 51. členu Uredbe 796/2004/ES in glede na že izplačana sredstva povrnitev neupravičenih plačil po 80. členu Uredbe 1122/2009/ES. Pri tem tudi ni pravno relevantno, da je bila neupravičena raba ugotovljena na površinah, ki jih ima tožnik v zakupu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, saj je tožnik sam odgovoren za pravilen vpis rabe na vseh površinah, za katere uveljavlja subvencije, ne glede na to, ali gre za zemljišča, ki so v njegovi lasti ali zemljišča, ki jih ima v zakupu.

Sodišče pa tožniku še pojasnjuje, da se lahko s svojo prošnjo za obročno plačilo oziroma obročno vračilo neupravičeno izplačanih sredstev obrne na prvostopni organ, ob tem pa še dodaja, da je po 48. členu ZKme-1 tudi možen odpis vračila neupravičeno izplačanih sredstev, ki se izvede v skladu s postopkom, ki je določen s predpisi o javnih financah.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.