Jedro

Pravni red upniku dopušča, da do poplačila terjatve pride v izvršilnem postopku ali v stečajnem postopku oziroma postopku osebnega stečaja, v kolikor oceni, da je to zanj ugodneje, ne nalaga pa mu, da ta interes še posebej utemeljuje.

Res v stečajnem postopku iz presežka pokojnine ne bo več poplačan le upnik - predlagatelj postopka osebnega stečaja, temveč se bodo najprej poplačali stroški postopka in iz presežka enakomerno vsi navadni upniki. Vendar pa se z začetkom postopka osebnega stečaja odprejo še druge pravne možnosti, kot je npr. izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, odpre se tudi možnost odpusta obveznosti, ravnanja in razpolaganja stečajnega dolžnika pa nadzira tudi stečajni upravitelj. Zato upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, čeprav ves presežek pokojnine, ki bo spadal v stečajno maso, ne bo več izplačan upniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom, za upravitelja je imenovalo L. T. in ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je lastnik samo ene nepremičnine, zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Upnik nima pravnega interesa za stečajni postopek. Davke in prispevke odplačuje sproti. Dolg izvira izpred let, ko mu je bila z odločbo DURS ugotovljena davčna obveznost, v tako velikem znesku pa je seveda ni bil sposoben poravnati takoj. FURS nima pravnega interesa, ker gre celoten razpoložljivi znesek pokojnine za plačilo njegove obveznosti in je tako celo privilegiran napram ostalim upnikom. V stečaju ne bo upnik ničesar pridobil, ker je stanovanje obremenjeno z zastavnimi pravicami in je že predmet izvršbe, pri čemer FURS ne bo prišel do poplačila, morda le do delnega plačila, če bo dosežena zelo ugodna cena. V stečajnem postopku bo upnik v slabšem položaju, saj ne bo več prejemal celotnega razpoložljivega dela pokojnine.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, da ima za svojo terjatev izvršilni naslov. Zaradi teka zamudnih obresti dolg stalno narašča. Dolžnik je tudi insolventen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Koliko nepremičnin ima dolžnik v lasti, za odločitev ni pomembno. Dolžnik vrednosti nepremičnine tudi ne navaja, navaja pa, da bo, a le v primeru ugodne prodaje, upnik lahko iz njene vrednosti vsaj delno poplačan.

6. Pravni red upniku dopušča, da do poplačila terjatve pride v izvršilnem postopku ali v stečajnem postopku oziroma postopku osebnega stečaja, v kolikor oceni, da je to zanj ugodneje, ne nalaga pa mu, da ta interes še posebej utemeljuje. Ob tem se postopka tudi s stališča upnika precej razlikujeta. Ni dvoma, da dolžnikova obveznost stalno narašča, saj presežek njegove pokojnine ne zadošča niti za plačilo obresti, in dolžnik tega niti ne izpodbija. Dolg je bil namreč odmerjen z davčno odločbo z dne 13. 5. 2011 (torej pred več kot petimi leti) in je takrat znašal 198.980,02 EUR, 1. 3. 2016 pa že 267.899,94 EUR, kljub delnim (napram dolgu zelo majhnim) poplačilom. Res v stečajnem postopku iz presežka pokojnine ne bo več poplačan le upnik - predlagatelj postopka osebnega stečaja, temveč se bodo najprej poplačali stroški postopka in iz presežka enakomerno vsi navadni upniki. Vendar pa se z začetkom postopka osebnega stečaja odprejo še druge pravne možnosti, kot je npr. izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, odpre se tudi možnost odpusta obveznosti, ravnanja in razpolaganja stečajnega dolžnika pa nadzira tudi stečajni upravitelj. Zato upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, čeprav ves presežek pokojnine, ki bo spadal v stečajno maso, ne bo več izplačan upniku.

7. V pritožbi dolžnik sicer ne navaja, da ni insolventen. Višje sodišče je zato o tem opravilo je uraden preizkus in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je podana dolžnikova trajnejša nelikvidnost v skladu s 3. točko 2. odstavka 14. člena ZFPPIPP, obstoj upnikove terjatve pa priznava tudi dolžnik in temu ne nasprotuje niti v pritožbi. Na obstoj te obveznost ne vpliva dejstvo, ki ga zatrjuje dolžnik - da tekoče obveznosti iz naslova davkov in prispevkov redno plačuje. Višje sodišče še pripominja, da je dolžniku ta dolg znan že od leta 2011, pa ni v tem času naredil ničesar, da bi se ta dolg bistveno zmanjšal, poplačila so bila le v okviru razpoložljivih mesečnih prejemkov v izvršbi.

8. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.