Jedro

Dokazno breme, da je bil delavcu regres za letni dopust izplačan, je na delodajalcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo zneska 75.000,00 SIT iz naslova regresa za letni dopust za leto 1996, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1996 dalje do plačila in zahtevku za povrnitev stroškov postopka. Pri tem je ponovno ugotovilo, da je bil tožnik v letu 1996 pri toženi stranki upravičen do regresa za letni dopust in da tožena stranka ni izkazala, da bi bil ta regres tožniku plačan. Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka, formalno iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, podrejeno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe dejansko graja le dokazni zaključek tožene stranke, češ da bi moralo priti sodišče na podlagi izvedenih dokazov do zaključka, da je bil sporni regres tožniku že izplačan. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče na podlagi izvedenih dokazov ni šlo mimo tega, da je tožena stranka v januarju 1997 iz svojega računa dvignila določen znesek gotovine za izplačilo regresa za letni dopust svojim delavcem. Prav tako ni spregledalo izpovedbe s strani tožene stranke predlagane priče B. Š., da je videl, da je predstavnik tožene stranke nekega dne v januarju 1997 delil delavcem kuverte in mu je bilo ustno pojasnjeno, da je v teh kuvertah regres za letni dopust. Ker pa ta priča ni mogla izrecno potrditi, da bi bila takšna kuverta vročena tudi tožniku osebno in ker tožena stranka tudi z drugimi dokazi ni dokazala neposrednega izplačila regresa tožniku, je prvostopno sodišče utemeljeno in pravilno zaključilo, da izplačilo spornega regresa tožniku ni bilo izkazano. Ker je bil tožnik do regresa za letni dopust za leto 1996, glede na zaposlitev pri toženi stranki, upravičen (1. točka 44. člena SKPG - Ur.l. RS št. 39/93), je sodišče tožnikovemu zahtevku utemeljeno ugodilo. Glede na povedano in glede na to, da pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji ni zasledilo niti zatrjevane bistvene kršitve, niti drugih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob takem izidu pritožbenega postopka tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.