Jedro

Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojni organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Navedeno pomeni, da mora registrsko sodišče o predhodnem vprašanju vselej odločiti, z izjemo, določeno v drugem odstavku 33. člena ZSReg, torej, ko je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstev, ki so med strankama sporna. Vendar pa odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.

Sodišče druge stopnje opozarja na upoštevanje načela hitrosti postopka (prvi odstavek 13. člena ZSReg), da je sodni register javna knjiga (prvi odstavek 7. člena ZSReg), ki vpliva tudi na položaj vsakogar, ki potrebuje v gospodarskem prometu podatke sodnega registra in se nanje zanese (učinek vpisa, 8. člen ZSReg). Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSReg odloča o predlogu za vpis mora opraviti materialno pravno presojo (ne) utemeljenosti predloga, kar se nanaša tudi na predhodno vprašanje, ki ga udeleženec DUTB uveljavlja v konkretnem primeru, to je ničnost izpodbijanih sklepov skupščine z dne 14. 6. 2021. Le skupščinski sklep, ki ni ničen, je namreč med drugimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, podlaga za odločanje v registrskem postopku.

Do vprašanja ali so med strankami postopka sporna dejstva se registrsko sodišče ni opredelilo, ker ni pojasnilo, katera dejstva med strankama šteje za sporna. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da udeleženec zaradi poteka tri letnega roka ne more več uveljavljati ničnosti skupščinskih sklepov iz let 2014 in 2017, ker že od leta 2014 velja spremenjena družbena pogodba, po kateri je udeležencu družbeniku D. d. o. o. priznanih več glasovalnih pravic po enoti poslovnega deleža kot drugemu udeležencu, družbeniku DUTB.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

II. Udeleženec Družba za upravljanje terjatev bank, d. d. sam nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek po vloženem predlogu predlagatelja S. d. o. o. (v nadaljevanju subjekt vpisa) za vpis spremembe družbene pogodbe po sklepih skupščine z dne 14. 6. 2021, zabeleženih v notarskem zapisniku opr. št. Sv 531/2021 notarja A. A., prekinilo do pravnomočne odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi opr. št. V Pg 1220/2021. Registrsko sodišče je družbeniku Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) priznalo položaj udeleženca v postopku (prvi odstavek 17. člena Zakona o sodnem registru, ZSReg). DUTB je vložil ugovor zoper predlagani vpis subjekta vpisa. Subjekt vpisa in drugi družbenik D. d. o. o. sta odgovorila na ugovor. Zato je bil že vzpostavljen kontradiktorni postopek pred registrskim sodiščem.

2. Registrsko sodišče se je opredelilo do vprašanja ali le ničnost skupščinskih sklepov ali tudi njihova izpodbojnost lahko predstavlja predhodno vprašanje v registrskem postopku v skladu s 33. členom ZSReg. Pritrdilo je stališču teorije in sodne prakse, da je le neveljavnost sklepa iz ničnostnih razlogov lahko razlog za prekinitev registrskega postopka. Hkrati je pritrdilo stališču subjekta vpisa in družbenika D., d. o. o., da je rok za uveljavitev ničnosti skupščinskih sklepov, ki so bili sprejeti v letih 2014 in 2017 že iztekel, ker ničnosti skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz 1., 3., 4. in 5. alineje 390. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa v register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa. Družbena pogodba, kjer sta se družbenika dogovorila za razmerje glede glasovalnih pravic je bila vpisana v sodni register že leta 2014 (Srg 2014/34362).

3. Ker pa udeleženec DUTB uveljavlja ničnost skupščinskih sklepov z dne 14. 6. 2021, ker naj bi ti nasprotovali morali in javnemu redu in je nedovoljeno posegati v njegove korporacijske pravice v družbi, so to sporna dejstva med udeleženci, ki terjajo izvedbo kontradiktornega postopka. Ker je udeleženec DUTB že vložil tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1220/2021 kjer bo sodišče presodilo vse zatrjevane okoliščine in izvedlo dokazni postopek ter odločilo o tožbenem zahtevku, je registrsko sodišče registrski postopek prekinilo do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZSReg.

4. Subjekt vpisa in družbenik D. d. o. o. (v nadaljevanju: pritožnika) sta se zoper sklep pravočasno pritožila in sta uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču druge stopnje sta predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Udeleženec DUTB je odgovoril na pritožbo in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Pritožnika očitata izpodbijanemu sklepu, da ga ni mogoče preizkusiti, ker je neobrazložen. Sodišče bi moralo glede na odločitev v izreku sklepa v razlogih navesti, katera so tista sporna dejstva, ki jih je treba v pravdnem postopku ugotoviti, posledično pa registrsko sodišče ne more samo odločiti o predhodnem vprašanju. Zato je registrsko sodišče absolutno bistveno kršilo postopek in je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. 8. Osnovno pravilo, ki velja, kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojni organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Navedeno pomeni, da mora registrsko sodišče o predhodnem vprašanju vselej odločiti, z izjemo, določeno v drugem odstavku 33. člena ZSReg, torej, ko je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstev, ki so med strankama sporna. Vendar pa odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.1

9. Sodišče druge stopnje opozarja na upoštevanje načela hitrosti postopka (prvi odstavek 13. člena ZSReg), da je sodni register javna knjiga (prvi odstavek 7. člena ZSReg), ki vpliva tudi na položaj vsakogar, ki potrebuje v gospodarskem prometu podatke sodnega registra in se nanje zanese (učinek vpisa, 8. člen ZSReg). Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSReg odloča o predlogu za vpis mora opraviti materialno pravno presojo (ne) utemeljenosti predloga, kar se nanaša tudi na predhodno vprašanje, ki ga udeleženec DUTB uveljavlja v konkretnem primeru, to je ničnost izpodbijanih sklepov skupščine z dne 14. 6. 2021. Le skupščinski sklep, ki ni ničen je namreč med drugimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, podlaga za odločanje v registrskem postopku.

10. Registrsko sodišče je v izpodbijanem sklepu le povzelo materialnopravne določbe ZGD-1 (390. člen, 516. člen, 522. člen) in splošna načela Obligacijskega zakonika (5. člen, 7. člen, 10. člen OZ). Udeleženec DUTB je kot sporno dejstvo v ugovoru izpostavil večino, ki bi morala glasovati za sprejem sklepa. V nadaljevanju ugovora pa je uveljavljal, da bi moral biti sklep pod 5. točko (o spremembi družbene pogodbe glede hrambe poslovne dokumentacije, ki je poslovna skrivnost družbe, l. št. 30, 31) , sklepa pod 6. in 7. točko skupščinskega sklepa (o spremembi družbene pogodbe pri statusnem preoblikovanju in izključitvi družbenika, l. št. 31 do 33) sprejeti soglasno (tretji odstavek 503. člena ZGD-1).

11. Subjekt vpisa in udeleženec D. d. o. o. sta že v odgovoru na ugovor udeleženca DUTB uveljavljala, da ni sporen niti sklic skupščine, niti izid glasovanja o spornih sklepih. Do vprašanja ali so med strankami postopka sporna dejstva se registrsko sodišče ni opredelilo, ker ni pojasnilo katera dejstva med strankama šteje za sporna. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da udeleženec zaradi poteka tri letnega roka ne more več uveljavljati ničnosti skupščinskih sklepov iz let 2014 in 2017, ker že od leta 2014 velja spremenjena družbena pogodba, po kateri je udeležencu družbeniku D. d. o. o. priznanih več glasovalnih pravic po enoti poslovnega deleža kot drugemu udeležencu, družbeniku DUTB.

12. Zato je utemeljen očitek pritožnika, da registrsko sodišče ni navedlo, katero dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja naj bi bilo med udeleženci sporno. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je registrsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa le sklicevalo na ugovor udeleženca DUTB zoper predlagani vpis ter predlog za prekinitev postopka in na odgovor na ugovor subjekta vpisa ter udeleženca D. d. o. o. Povzelo je le splošne določbe, ki veljajo za primer ničnosti skupščinskega sklepa. Registrsko sodišče pa ni pojasnilo, katera so tista med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. 13. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).2

14. Dejstva, ki jih udeleženec DUTB navaja kot sporna bo moralo registrsko sodišče v novem odločanju ugotavljati v skladu z 212. členom in 213. členom ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. Predvsem bo moralo ugotoviti ali so bila dovolj konkretizirana ali so le prepis zakonskih besedil ZGD-1 in OZ. Šele nato bo lahko odločilo o predlogu za prekinitev postopka.

15. Kar se tiče še uveljavljanih procesnih kršitev v pritožbi in sicer, da pritožnika nista prejela tožbe udeleženca DUTB, ki že ima opravilno številko, sodišče druge stopnje pripominja, da iz odredbe sodišča na list. št. 44 izhaja, da je bil ugovor, kateremu je bila priložena omenjena tožba, vročen subjektu vpisa v odgovor 26. 7. 2021 (povratnica, l. št. 69) in družbeniku D. 27. 7. 2021 (povratnica k l. št. 71).

16. Ne drži, da je registrsko sodišče o predlogu predlagatelja že odločilo in izdalo sklep o vpisu. Slednje izhaja tudi iz zadnjega stavka razlogov izpodbijanega sklepa (str. 2, 3.) ter javno objavljenih podatkov sodnega registra. V dopisu z dne 22. 7. 2021 z vsebino „v prilogi vam pošiljamo drugopis ugovora s prilogo zoper sklep o vpisu sprememb v zadevi Srg 2021/22731 z dne 15. 6. 2021“ (l. št. 69 in 71) je očitno prišlo do napake. Kar pa se tiče priloženega lista, da je bila zadeva rešena na drug način, pa sodišče druge stopnje le še pripominja, da gre za odredbo, ki ostane v spisu in se nanaša na poslovanje sodišča in nima vpliva na položaj strank v postopku, bila pa je pritožnikoma pomotoma poslana.

17. Za odločanje o stroških udeleženca DUTB za odgovor na pritožbo je sodišče druge stopnje uporabilo prvi odstavek 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.

1 Primerjaj še VSL sklep IV Cpg 1297/2016, 22. 3. 2017. 2 Enako v VSL sklep IV Cpg 1297/2016, 22. 3. 2017.