Jedro

V skladu z načelom varstva pravnih oseb na denarna sredstva družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov ni mogoče dovoliti izvršbe, če so jim ta sredstva nujna za opravljanje njihovih temeljnih nalog. O okoliščinah, od katerih je odvisna omejitev obsega izvršbe na navedena sredstva, pa lahko sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po potrebi zasliši stranki (predvsem dolžnico). Takšno možnost pa ima tudi naknadno - v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko dolžnica ugovarja, da je bila izvršba dovoljena na sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe oz. pri katerih je možnost izvršbe omejena.

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se (v celoti) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Upnik sam trpi stroške svojega pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ugovor dolžnice proti izdanemu sklepu o izvršbi zavrne (1. odst. izreka), da se predlog dolžnice za odložitev izvršbe zavrne (2. odst. izreka) in da je dolžnica upniku dolžna povrniti 22.225,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov, v 8 dneh (3. odst. izreka).

Proti temu sklepu se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila dolžnica. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Istočasno je predlagala odlog izvršbe, in sicer do pravnomočno končanega izvršilnega postopka. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Dolžnica je v okviru pritožbenega roka dopolnila pritožbo. V dopolnitvi je pojasnila, katera sredstva ima na računih, glede katerih je bila predlagana izvršba. Sicer pa se je sklicevala na navedbe iz pritožbe.

Upnik je na pritožbo odgovoril. Predlagal je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa v celoti. Pri tem je priglasil stroške pritožbenega odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

UGOVOR Zaradi načela varstva pravnih oseb (6. čl. Zakona o izvršilnem postopku) je omejen obseg izvršbe na denarno terjatev na denarna sredstva družbenopolitične skupnosti (1. odst. 196. čl. ZIP) in njenih organov (2. odst. 196. čl. ZIP). Tako na denarna sredstva družbenopolitične skupnosti in njenih organov ni mogoče dovoliti izvršbe, če so jim ta sredstva nujna za opravljanje njihovih temeljnih nalog.

Preden izda sodišče sklep o predlogu za izvršbo pa po potrebi zasliši stranki o okoliščinah, od katerih je odvisna uporaba 1. in 2. odst. 196. čl. ZIP (3. odst. 196. čl. ZIP). Sodišču prve stopnje se (po njegovi presoji) ob izdaji izvršilnega sklepa očitno ni zdelo potrebno zaslišati strank (predvsem dolžnice) o okoliščinah, od katerih je odvisen obseg izvršbe na njena denarna sredstva na računu pri Službi družbenega knjigovodstva. Zato je na predlog upnika z dne 23.6.1993 dne 25.2.1994 izdalo sklep o izvršbi. Tako sodišče prve stopnje okoliščin, od katerih je odvisna omejitev obsega izvršbe po 1. in 2. odst. 196. čl. ZIP, ni raziskalo v fazi odločanja o predlogu za izvršbo. Vendar pa bi te okoliščine vseeno lahko naknadno preverilo, in sicer po izdaji sklepa o izvršbi - v zvezi z ugovorom dolžnice, da je bila izvršba dovoljena na stvari, denarne terjatve ali druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe oz. pri katerih je možnost izvršbe omejena (7. točka 50. čl. ZIP).

V konkretnem primeru namreč ne gre za izvršbo, začeto po uradni dolžnosti (po 3. odst. 177. čl. in 346. čl. ZPP ter po 3. odst. 225. čl., 1. odst. 226. čl., 1. odst. 228. čl. in 231. čl. ZIP). Zato sodišče ni moglo ex offo omejiti obsega izvršbe. Ker se v izvršilnem postopku podrejeno (in sicer smiselno) uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (14. čl. ZIP), pač ne zadostuje, da je dolžnica zgolj navedla zakoniti razlog za ugovor, ampak bi morala navesti ustrezna dejstva in predlagati ustrezne dokaze, iz katerih bi izhajalo, da je ugovorni razlog utemeljen (219. čl. ZPP). To še toliko bolj, ker (kot povedano) ne gre za izvršbo, ki jo sodišče vodi po uradni dolžnosti. Vendar dolžnica tej zahtevi v postopku na prvi stopnji ni zadostila, čeprav je sodišče celo dne 12.4.1994 (v skladu s 1. odst. 53. čl. ZIP) opravilo narok za glavno obravnavo, na katerega pa dolžnica zaradi "sočasnih drugih obravnav" ni pristopila.

Tako ni utemeljila svojega ugovora. V konkretnem primeru, ko naj bi šlo za izvršbo na njena denarna sredstva, ki so ji nujno potrebna za opravljanje njenih temeljnih nalog, pa takšen izostanek (po oceni tako prvostopnega kot tudi drugostopnega sodišča) ni opravičljiv.

Dolžnica je ustrezne navedbe podala šele v dopolnitvi pritožbe, kar pa je glede na določilo 1. odst. 496.a čl. ZPP prepozno, saj ni izkazala, da navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti do konca postopka na prvi stopnji. Tudi v izvršilnem postopku se namreč (podrejeno) uporabljajo določbe ZPP o prepovedi pritožbenih novot (14. čl. ZIP).

Sicer pa je od teh navedb edino upoštevna navedba, da je namesto številke žiro računa dolžnice pri SDK Ljubljana ....... pravilna številka 5.....

ODLOG IZVRŠBE Za odlog izvršbe (na predlog dolžnice) bi morali biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1.) dolžnica bi morala podati ustrezen predlog, 2.) dolžnica bi morala izkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo in 3.) dolžnica bi morala navesti zakonski razlog za odlog izvršbe (1. odst. 63. čl. ZIP).

Dolžnica je v konkretnem primeru podala ustrezen predlog in tudi zatrjevala nastanek nenadomestljive škode, vendar ni navedla zakonitega razloga za odlog izvršbe. Sicer se je sklicevala na 7. in 9. točko 50. čl. ZIP, vendar sta ti zakonski določili lahko kvečjemu razloga za ugovor, ne moreta pa biti razloga za odlog izvršbe. Ti razlogi so namreč našteti v 1. do 9. točki 1. odst. 63. čl. ZIP. Ker (vse) navedene predpostavke niso bile izkazane, je bil vloženi predlog za odlog izvršbe pač neutemeljen. Dolžnica je (kot povedano) zgolj zatrjevala nastanek znatnejše škode, ni je pa tudi izkazala (ni namreč izkazala, da bi predlagana izvršba segla na denarna sredstva, ki so ji nujno potrebna za opravljanje njenih temeljnih nalog). Če bi dolžnica navedla zakonski razlog za odlog izvršbe (to bi v konkretni situaciji kvečjemu lahko bil vloženi ugovor - po 6. točki 1. odst. 63. čl. ZIP), bi sodišče moralo prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost ugovora in njegove možnosti za uspeh.

ZAKLJUČEK Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (na podlagi 14. čl. ZIP v zvezi z 2. točko 380. čl. ZPP) - 1. točka izreka. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni zagrešilo nobene izmed absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje ( na podlagi 14. čl. ZIP v zvezi z 2. odst. 365. čl. in 2. odst. 354. čl. ZPP) paziti po uradni dolžnosti.

Dolžnica je v vlogi z dne 3.3.1994 (ugovoru) predlagala odlog izvršbe za 30 dni, "da bi se v predlaganem roku lahko s Skladom stavbnih zemljišč M. (ki ni dolžnik iz izvršilnega naslova) dogovorila o plačilu dolga. Ko je bil njen predlog zavrnjen, je odločitev prvostopnega sodišča napadla s pritožbo. V vlogi z dne 16.5.1994 (pritožbi) pa je istočasno predlagala tudi odlog izvršbe "dokler izvršilni postopek ne bo pravnomočno končan". Pri tem gre očitno za nov predlog za odlog izvršbe, o katerem bo prvostopno sodišče moralo posebej odločiti (predvsem v zvezi z zatrjevanim "razlogom za odlog izvršbe" po 13. točki 50. čl. ZIP).

V postopku s pritožbo se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo (14. čl. ZIP v zvezi s 381. čl. ZPP), razen določb o odgovoru na pritožbo. Odgovor na pritožbo proti sklepu torej v zakonu ni predviden, zato se upniku ne morejo priznati stroški njegovega pritožbenega odgovora (z dne 25.5.1994). V posledici mora njegove stroške trpeti sam (2. točka izreka).