Jedro

Pravnega položaja tretje osebe, ki se za pravno varstvo ni odločila, revident ne more izboljšati z vložitvijo pravnega sredstva v svojem imenu.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje zadevi I U 948/2015 in I U 1051/2015 združilo v skupno obravnavanje in odločanje (I. točka izreka) in na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeni zavrnilo tožbi tožečih strank zoper odločbo Urada RS za intelektualno lastnino št. 31225-2/2012-71/102 z dne 28. 5. 2015 (II. točka izreka), ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka). S to odločbo je toženka zavrnila vlogo A. G. za izdajo začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del pod pogoji privatne in druge lastne uporabe iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je prvi tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, dovoljenost katere utemeljuje na 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena tudi v primeru, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Revident mora torej imeti pravni interes za vložitev revizije. To pa pomeni, da mora biti izkazana možnost, da si v primeru ugoditve reviziji izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes mora izkazovati ves čas upravnega spora, tudi v revizijskem postopku, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, torej tudi revizijsko sodišče v revizijskem postopku.

5. Predmet presoje v tem upravnem sporu je toženkina odločba, s katero je bila zavrnjena vloga A. G. za izdajo začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za tonsko in vizualno snemanje. Zoper to odločbo sta A. G. in revident vložila tožbo. Sodišče prve stopnje je oba postopka združilo, z združitvijo pa je vsebinsko obravnavalo tudi revidentovo tožbo. Zoper odločitev sodišča prve stopnje je samo revident vložil revizijo.

6. Revident svoj pravni interes za vložitev revizije utemeljuje s tem, da ima izdano dovoljenje za delitev nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje v zvezi z glasbenimi deli. Če bi A. G. pridobil začasno dovoljenje za pobiranje tega nadomestila, bi to revidentu omogočilo delitev nadomestila upravičencem, ki jih zastopa glede na že izdano dovoljenje. Odločitev sodišča naj bi neposredno vplivala na njegov pravni položaj tudi zato, ker ima na podlagi Dogovora o zbiranju nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje z dne 1. 9. 2014 pravico do deleža nadomestila, do katerega so upravičeni avtorji.

7. S pravnomočnostjo zavrnitve vloge A. G. za izdajo dovoljenja, zoper katero A. G. ni vložil revizije, je bilo odločanje o tej vlogi končano. Revident torej z revizijo poskuša izboljšati pravni položaj A. G. Pravni interes revidenta je zato lahko samo posreden. Pravnega položaja tretje osebe, ki se za pravno varstvo ni odločila, pa ne more izboljšati z vložitvijo pravnega sredstva v svojem imenu. To pa pomeni, da revident ne more samostojno in v svojem imenu izpodbijati odločitve, ki je imela za posledico zavrnitev izdaje dovoljenja tretji osebi.

8. Ker revizija na podlagi četrtega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).